Prekmursko društvo general Maister kritično do preimenovanja praznika: »Brez Prekmurk in Prekmurcev«

V Prekmurskem društvu general Maister Murska Sobota so se odzvali na razprave o poimenovanju oziroma preimenovanju državnih praznikov, posvečenih Prekmurju in Primorski.

Predsednik društva Marjan Farič v zapisu opozarja, da gre za praznika, ki obeležujeta pomembna zgodovinska mejnika in sta po njihovem prepričanju pomembna za ohranjanje skupne slovenske nacionalne identitete.

Ob tem so v društvu kritični do političnih razprav, ki spremljajo vprašanje njunega poimenovanja.

»Poimenovanja in preimenovanja so očitno bolj pomembna od praznovanj samih«

Kot so zapisali, je letošnji prekmurski praznik minil brez pomembnejše parlamentarne popotnice, čeprav so bila sporočila na slovesnostih v Veliki Polani, Beltincih in Murski Soboti po njihovi oceni zelo zgovorna.

Državni zbor je nato pred primorskim praznikom opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih z dopolnilom, ki spreminja poimenovanje praznikov 17. avgusta in 15. septembra.

V društvu menijo, da bi morala oba praznika predvsem povezovati in ohranjati skupni slovenski zgodovinski spomin.

Opozarjajo tudi, da država osrednji državni proslavi ob teh praznikih organizira vsakih pet let, vmes pa sta organizacija in financiranje prepuščena lokalnim skupnostim.

Po njihovih navedbah je bila podana pobuda, da bi osrednjo državno proslavo za oba praznika organizirali vsako leto.

»Namesto tega smo bili priča parlamentarnemu prepiru o preimenovanju obeh praznikov.«

Po njihovem mnenju se s tem ustvarja vtis, da so poimenovanja pomembnejša od praznovanj samih, strankarske razprtije pa od povezovanja, enotnosti države in naroda.

O imenu praznika so razpravljali že ob 100. obletnici

Predstavniki pomurskih domoljubnih in veteranskih organizacij so se z vprašanjem poimenovanja praznika srečevali že v letih 2018 in 2019, ko so sodelovali v iniciativnem odboru za pripravo programa obeleževanja 100. obletnice združitve Prekmurja z ostalimi slovenskimi pokrajinami.

Izvorno zakonsko poimenovanje praznika iz leta 2005 se je po navedbah društva glasilo »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«.

Pobudo za uvedbo praznika so takrat enotno podali pomurski poslanci.

Ob praznovanju 100. obletnice so na različnih ravneh potekale tudi strokovne in znanstvene razprave o zgodovinskih dogodkih in njihovem poimenovanju.

Na osrednji prekmurski spomenik v Murski Soboti so takrat zapisali: »Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.«

Kot opozarjajo v društvu, sta oba dela tega zapisa še danes predmet različnih razlag.

Spremenjeno poimenovanje 17. avgusta

V društvu navajajo, da je bilo poimenovanje prekmurskega praznika 17. avgusta spomladi letos z novelo zakona spremenjeno.

Iz prvotne dikcije iz leta 2005 »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom« je bilo po njihovih navedbah preimenovano v »priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«.

Gre torej za poimenovanje, podobno zapisu, ki so ga leta 2019 uporabili na spomeniku v Murski Soboti.

Toda v Prekmurskem društvu General Maister opozarjajo, da se tudi pri takšnem poimenovanju odpirajo vprašanja o ustreznosti posameznih izrazov.

»Priključitev« ali »združitev«?

Kot pojasnjujejo, izraz »priključitev Prekmurja« v ospredje postavlja ozemlje Prekmurja in sam zgodovinski dogodek.

Besedna zveza »združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom« pa po njihovem v ospredje postavlja rešitev dolgo tlečega narodnostnega vprašanja tukajšnjega prebivalstva.

V društvu ob tem opozarjajo tudi na izraz »matični narod« oziroma »matica«.

Menijo, da je takšno poimenovanje lahko netočno, saj so do konca prve svetovne vojne obstajale posamezne slovenske pokrajine znotraj Avstro-Ogrske, ki so po njenem propadu in ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov začele proces združevanja.

»Prekmurci smo vedno bili neločljiv in nič manj pomemben del slovenskega narodnega telesa, ne glede na njegovo upravno politično razdeljenost, tako tudi pred združitvijo.«

Po njihovem mnenju lahko poudarjanje »matičnosti« osrednjega slovenskega prostora Prekmurju podeljuje položaj obrobja oziroma podrejenosti.

Spomnili tudi na Bogojinsko resolucijo

V društvu so ob tem izpostavili zgodovinske razprave o identiteti Prekmurcev.

Kot so zapisali, je bilo poudarjanje, da Prekmurci niso del »slovenske matice«, po godu tistim na madžarski strani, ki so trdili, da Slovencev na Ogrskem ni in da so tam živeli le Vendi.

Del takšnih razprav se je po njihovih navedbah nadaljeval tudi v novi državni tvorbi, kjer so se pojavljale trditve, da Prekmurci sodijo v del kajkavskega hrvaškega narečnega prostora.

V društvu pri tem izpostavljajo Bogojinsko resolucijo iz avgusta 1926, s katero so se prebivalci Prekmurja po njihovih navedbah odločno izrekli za Slovence.

Tudi izraz »priključitev« se jim ne zdi povsem ustrezen

Pomemben del njihovega razmisleka se nanaša tudi na besedo »priključitev«.

Tudi ta po njihovem mnenju ni najustreznejša, saj lahko nakazuje priključitev nečesa, kar je prej pripadalo drugi entiteti.

Ob tem sicer izraz »priključitev« označujejo za diplomatsko rešitev.

Kot so zapisali, so Prekmurski Slovenci po odločitvi pariške konference leta 1919 prvič ne le državnopravno, temveč tudi jezikovno ter civilizacijsko-kulturno zaživeli skupaj z drugimi deli slovenskega naroda in se enakopravno zlili v slovensko narodno celoto.

Kritični, ker se o Prekmurju odloča brez Prekmurcev

V Prekmurskem društvu General Maister poudarjajo še, da so po letu 2005 v samostojni Sloveniji uporabljali različne uradne, poluradne in pogovorne različice imena praznika.

Ob aktualnih razpravah pa so kritični predvsem do načina spreminjanja poimenovanja.

»Skupno vsem je, da se sedaj skozi poigravanje s preimenovanjem praznika brez Prekmurk in Prekmurcev išče koristi le v nabiranju političnih točk in všečkov.«

Kritični so tudi do tega, da govorci iz različnih delov države Prekmurcem ob njihovem prazniku razlagajo, kdo in kaj so ter kako naj interpretirajo svojo zgodovino in jo poimenujejo.

Predlagajo »Praznik Prekmurja«

Po mnenju društva sta tako prekmurski kot primorski praznik povezana predvsem z ohranitvijo slovenske nacionalne identitete.

V svojem zapisu spomnijo, da se je v 20. stoletju o usodi slovenskega naroda in njegove države trikrat odločalo na mirovnih konferencah - v Parizu leta 1919, Parizu leta 1946 in Haagu leta 1991.

Prav zaradi številnih različnih interpretacij predlagajo precej preprostejše poimenovanje obeh praznikov.

»Najenostavnejše in vsebinsko najbolj nevtralno poimenovanje obeh praznikov, usidranih v spomine ljudi, bi zatorej bilo ‘Praznik Prekmurja’ in ‘Praznik Primorske’, brez razlag in detajlov, ki jih sedaj že v naslovih tlačimo v njihova (pre)dolga poimenovanja.«

Strokovne razlage zgodovinskih dogodkov bi po njihovem morali prepustiti zgodovinski stroki.

Za društvo je zato pomembnejše vprašanje od samega imena praznikov predvsem to, kakšno vlogo bosta imela v prihodnje.

Sprašujejo se, ali jih bodo vladajoče elite in politiki iz osredja države brez ozkih strankarskih interesov znali izkoristiti v dobro celotne skupnosti.

Po njihovem bi morala praznika ostati predvsem povezovalen element, ki ne deli politike, še manj pa Slovenk in Slovencev.