17-letnik iz Murske Sobote želi kot prvi gluhi tenisač osvojiti vsaj točko na ATP lestvici.
Marino Kegl že od rojstva trpi za popolno izgubo sluha, kar mu je še posebej na začetku kariere povzročalo veliko težav. "Na začetku nisem imel tekmovalnih ambicij in nisem dohajal sotekmovalcev. Ko so me povabili v klubsko tekmovalno skupino pa se je začelo zares. Prvič sem bil na turnirju marca leta 2006. Na začetku sem vse tekme izgubil. Bil sem zelo razočaran. Na turnirjih sem pogosto jokal. Pričakoval sem pokal, čeravno sem vse izgubil," pove Kegl, ki je doslej osvojil že 18 turnirjev.
Igrati mora 30 odstotkov boljše
Glavna ovira mladega tenisača, ki se zgleduje po Ferrerju, Nadalu in Federerju, je seveda popolna izguba sluha, ki ga najbolj prikrajša pri orientaciji, eksplozivnosti, ravnotežju in občutku za prostor. "Študije, ki so jih delali v Ameriki pravijo, da mora gluhi teniški igralec igrati 30 odstotkov boljše od slišečega, da sta enaka. Moj največji sovražnik je veter," pove dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih. Njegova starša - oče je trener slovenske reprezentance gluhih, mama pa zdravnica - opravljata pionirsko delo na področju gluhih tenisačev v Sloveniji.
Julija po olimpijsko odličje
Marino Kegl je v začetku tega meseca osvojil dva mednarodna turnirja, in sicer je slavil v Pragi in Nove Zamkyhju. Skupno je tako osvojil že 18 turnirjev, ob tem pa je še dvakratni evropski mladinski prvak. Najraje se spomni svojega prvega osvojenega turnirja leta 2010 na Slovaškem, trenutno pa se pripravlja na najpomembnejši turnir kariere - olimpijske igre gluhih oz. Deaflympics. Te se bodo začele 23. julija v Sofiji. "Na Deaflympics se pripravljamo zelo intenzivno. Teniški del delamo pet krat tedensko v ŽTK Maribor, pod vodstvom trenerjev prof. Tomaža Berendijaša, ki pripravlja tudi kondicijske programe, in našega teniškega asa Iztoka Božiča. Z očetom Darkom, ki je tudi moj reprezentančni trener, sva se udeležila dvojnih priprav, v Umagu z ŽTK Maribor in v Novem Vinodolskem z LTC iz Ljubljane. Kondicijo, motoriko in koordinacijo delava kar doma. Na teniških treningih izboljšujemo servis, bekhend, voleje, skratka vsega po malem. Skupaj smo zelo prijetna ekipa, dobro se razumemo in odlično sodelujemo," pove pomurski tenisač in doda: "Ciljam na medaljo!" Dolgoročno je njegov cilj osvojitev vsaj ene točke za lestvico ATP, kar doslej ni uspelo še nobenemu gluhemu tenisaču.
Pomurje neambiciozno, država gluha
Kegl že tretje leto trenira v Mariboru. "Odgovor zakaj ne treniram v Pomurju je preprost. V Pomurju je samo en trener, to je Primož Starčič, ki je sposoben trenirati tenis na vrhunskem nivoju. On je trener Andreje Klepač. Kariere vrhunskega teniškega igralca si v tako neambicioznem okolju ne predstavljam. Škoda. Imamo odlično infrastrukturo v Murski Soboti in v Radencih, kjer uspešno deluje Teniški center Tadeje Ternar. Ker pri nas ni strokovnega potenciala, posledično tudi ni dobrih igralcev. Rekreativno pa tukaj ljudje zelo radi igrajo tenis. Zame je to seveda premalo."
Finančno breme nosi družina
Finančno breme Keglove kariere nosi njegova družina. "Mama in babica sta glavna sponzorja kar se tiče financ. Moja sezona stane dobrih 25 tisoč evrov in vsak evro je treba dvakrat obrniti, da pridemo skozi. Seveda smo poizkušali pridobiti kakšen evro tudi iz domačega, pomurskega okolja, vendar smo naleteli na "gluha" ušesa. Denarne nagrade na turnirjih so bistveno manjše kot pa denimo pri vrhunskem športu invalidov. "V tenisu gluhih se, žal, ne obrača veliko denarja. Za zmago se dobi okoli 100 evrov, nekaj praktičnih daril in pokal. To je vse. Prevozne stroške in stroške bivanja krijemo sami. Tudi s tega vidika je razlika med vrhunskim športom invalidov in in vrhunskim športom gluhih invalidov velika."
Več kot želje do veliko uspehov od predsednika države ni bilo
Tudi pomoči s strani države praktično ni. "Država pomaga zelo malo, prav tako še vedno ni zakonsko urejen vrhunski šport gluhih, jaz še vedno nimam urejenega statusa vrhunskega športnika. Kar se tiče športa invalidov, ki niso gluhi, imajo to vse urejeno. Jaz sem v očeh države vaški rekreativec in ne vrhunski teniški igralec, ki pet dni v tednu gara na teniških igriščih in potuje po Evropi na mednarodnih turnirjih na svoje stroške. O problemu športa gluhih je obveščen tudi predsednik države, vendar dlje kot od želje do veliko uspehov tudi v bodoče, ni prišlo. Če se to v najkrajšem možnem času ne bo uredilo bom pač prisiljen igrati pod drugo zastavo," razočarano pravi Kegl.
Foto: osebni arhiv Marina Kegla in spletna stran marino-kegl.com.
