Po ukinitvi birmanskih botrov v Beltincih in novici o odhodu minoritov v Turnišču, se številni sprašujejo, v katero smer sploh gre Cerkev s svojimi pravili. Zdaj se je o botrih in vlogi vernikov razpisal tudi novinar Časnika.
V zadnjem času smo poročali o številnih spremembah, ki se dogajajo po župnijah v Prekmurju.
Sprva je odjeknila novica o ukinjanju birmanskih botrov v Župniji Beltinci, nato je presenetil še odhod duhovnika in minoritov iz Župnije Turnišče.
»Včeraj Beltinci, danes Turnišče, jutri vi«
Številni so bili zaradi teh sprememb mnenja, da bo tako Cerkev izgubila še več pripadnikov, zvrstile so se kritike in neodobravanja, tudi s strani duhovnikov in cerkvenega prava.
Zdaj se je o tej temi razpisal tudi Jakob Primožič, sicer novinar Časnika, medija s konservativno, katoliško in klasično liberalno usmeritvijo.
»Včeraj Beltinci, danes Turnišče, jutri vi! O prihodnosti Cerkve se ne sprašujemo od zadnje sinode o sinodalnosti ali pa zadnje desetletje od pastoralnega načrta, sprašujemo se že tam nekje od Petra in Pavla naprej,« je svoje razmišljanje začel Primožič.
Poudaril je, da se bo Cerkev kljub tem 'škandalom' zagotovo obdržala tudi v prihodnje, saj »se časi menjajo, križ pa ostane,« vendarle pa bi se morali vprašati o tem, kaj bo z verniki in družbo, ki živi s Cerkvijo.
»Če nas za prihodnost Cerkve ni treba skrbeti in ni v naših rokah, pa je v naših rokah nekoliko bolj družba, ki živi z ali ob tej Cerkvi,« je dodal.
Preberite še:
»Toliko let smo zbijali funkcijo botra, da je prišla na nivo obredne maškarade«
Po njegovem mnenju bi različni časi potrebovali različne pristope Cerkve do različnih družbenih vprašanj.
V ključnih časih, kot so zdaj, bi se tako morala Cerkev postaviti za družbo ali narod ter jih postaviti na pravo mesto ne pa delovati proti njej.
»Cerkev je zadnja, ki opozarja na pomen družine v njeni tradicionalni sestavi in vlogi. Morda bo kmalu zadnja, ki bo opozarjala na identiteto človeka (spolno, narodnostno …) kot njegov ključni in neodtujljiv sestavni del,« je poudaril Primožič.
Ampak kljub temu da so v Cerkvi potrebne določene spremembe, se mu zdi problematika glede ukinjanja birmanskih botrov, ki se trenutno dogaja v beltinski župniji skorajda kot neka šala, ki smo si jo zakuhali kar sami.
»Natakar bi rad bil boter in obljubi, da bo birmancu kupil motor, kar ni všeč kaplanu. S partnerko in tremi nekrščenimi otroki živi neporočeno skupaj že deset let, kar ni všeč župniku. Njegov birmanec nima nikogar bolj primernega za mesto birmanskega botra, kar ni všeč škofu. Slednji se nato odloči, da je bolje, da birmanec botra sploh nima. In zgodijo se Beltinci,« je problem v Beltincih povzel novinar Časnika.
Ob tem dodaja, da se ta problem vleče že vrsto let, da je funkcija botra razvrednotena in bo tudi na tak način ostala kot takšna.
»Ampak kdo je kriv za to? Katekizem, ki daje pogoje? Duhovnik, ki se drži zapisanega v katekizmu? Oprostite, ne prvi, ne drugi. Krivi smo farani sami. Toliko let smo zbijali funkcijo botra, da je prišla na nivo obredne maškarade (upam trditi, da v večini primerov, gotovo ne v vseh),« je še dodal.
Škof nam ni vzel botrov, samo poskrbel je, da se pohujšanje konča
Ravno zaradi tega se Primožiču zdi, da je soboški škof Peter Štumpf v tem primeru po nepotrebnem na udaru, poskrbel je samo, da se te težave enkrat za vselej končajo.
»Grdi grdi škof nam je vzel botre. Ne, zapravili smo si jih. Škof je samo poskrbel, da se pohujšanje konča. In če bi sam bil škof, bi dovolil botre pod pogojem, da birmanec in boter napišeta motivacijsko pismo. Konec koncev je botrstvo služba.
O osnovnih pogojih iz katekizma se sploh ne bi pogajal. Pa naj imajo botra samo dva ali trije birmanci od tridesetih. In skupne duhovne vaje, da se vzpostavita vez in zaupanje. Če je boter res tako pomemben, kot pravijo spletni komentatorji, potem se zadeve lotimo z dolžnim spoštovanjem,« je poudaril.
Preberite še:
Odhod minoritov je po njegovem mnenju težak tudi za škofa
Prav tako nesmiselno se mu zdi, da se nad škofa zliva vsa krivda in jeza glede odhoda pojočega duhovnika in minoritov iz Župnije Turnišče.
»Razumem, da je Peter Štumpf lahka tarča za vse vrste jeze, me pa čudi, ko 2440 podpisanih faranov od njega zahteva, da patrom ne pusti oditi. Naj jih s palico straži pri vratih, da ne bodo odšli?
Njihov red, ki so mu obljubili pokorščino, si organizacijsko ne more več privoščiti, da bi duhovno oskrboval župnijo. Odhajajo, ker jih je v redu premalo. To je težko tudi za škofa, ki mora od ne vem kje vzeti novega duhovnika za to župnijo,« je dejal novinar Časnika.
»Sprejmimo odgovornosti, molimo za duhovne poklice in spodbujajmo tiste, ki se za to odločijo«
Dodal je, da je, kljub temu da so Beltinci ostali brez botrov in Turnišče brez duhovnika, pomembno, da verniki stopijo skupaj.
»Zato iščimo in bodimo dobri botri, dajmo se na razpolago drugim faranom in župniku, sprejmimo odgovornosti, molimo za duhovne poklice in spodbujajmo tiste, ki se za to odločijo. Da bomo čez x let še praznovali veliko noč s procesijo in mašo, ne samo s pirhi in neblagoslovljeno šunko,« je zaključil Primožič.
