Ob dnevu reformacije smo se pogovarjali z Leonom Novakom, škofom Evangeličanske cerkve na Slovenskem: »Reformacija nam je dala jezik, knjigo in narodno zavest.«
Praznujemo dan reformacije, praznik, ki sega v 16. stoletje in ni le verski, temveč ima tudi družbenopolitični pomen.
»Reformacija je bila na začetku seveda cerkveno-versko gibanje, ki pa je imelo pozneje tudi politične in družbene posledice,« je v pogovoru na televiziji IDEA pojasnil škof Leon Novak. Pobudo zanjo je v Nemčiji sprožil Martin Luter, profesor na wittenberški univerzi, ki je prišel do spoznanja, da bi se Cerkev morala vrniti k svojim koreninam.
»Predvsem je kritiziral prodajo odpustkov, zaradi česar je objavil 95 tez in želel sprožiti javni teološki razpravljalni pogovor. Reakcija cerkvenih oblasti pa je bila drugačna, zato je moral pobegniti in se skriti, da ni doživel enake usode kot njegovi predhodniki,« je dodal.
Lutrove ideje so se razširile tudi na Slovensko. »S to idejo se je seznanil tudi Primož Trubar med študijem teologije pri škofu Bonomu v Trstu ter pozneje v Salzburgu in na Dunaju. Ko se je vrnil domov, je začel podobno delovati tudi sam,« je povedal Novak.
Prvi korak: Sveto pismo v jeziku ljudstva
Protestanti so zahtevali, da se Sveto pismo prevede v jezik, ki ga razumejo vsi. »Dotlej je bilo dostopno skoraj izključno v latinskem jeziku, ki so ga razumeli le izobraženci. V tistem času je bilo okoli 97 odstotkov prebivalcev nepismenih, zato je bil prvi korak prevod Svetega pisma,« je pojasnil škof.
Luter je prevajal Sveto pismo v nemščino, Trubar pa je izdal Katekizem in Abecednik, da bi se ljudje naučili brati in pisati. »S tem so postajali samostojni in neodvisni – da bi kmet znal sam zapisati kupoprodajno pogodbo ali oporoko,« je dejal Novak.
Poleg prevodov so protestanti ustanavljali tudi šole – za fante in dekleta. »Zaradi tega je reformacija uvedla splošno šolstvo in celo štipendije za nadarjene učence,« je poudaril.
Reformacija – rojstvo slovenskega jezika in zavesti
Na Slovenskem je imela reformacija ključen pomen za razvoj jezika in kulture. »Trubar je začel s Katekizmom, mu dodal Abecednik, nato prevajal Novo zavezo. Njegovo delo je dokončal Jurij Dalmatin, ki je leta 1584 izdal celoten prevod Svetega pisma v slovenščino. Slovenci smo bili enajsti narod, ki je v 16. stoletju dobil prevod Svetega pisma v lastnem jeziku – kar je bilo izjemno,« je dejal Novak.
Medtem ko so reformatorje v Nemčiji podpirali cesar in oblastniki, Slovenci nismo imeli svojega plemstva. »Bili smo razdeljeni med Habsburžane in ogrsko krono. Narodne identitete takrat še nismo poznali, dokler Trubar ni v svojih delih svoje bralce prvič nagovoril z besedami 'ljubi Slovenci'. S tem smo dobili ne le knjižni jezik, temveč tudi občutek narodne pripadnosti,« je poudaril škof.
S tem se je začel razvoj naroda, ki ima svoj jezik, svojo identiteto in svoje mesto v Evropi. Adam Bohorič je izdal prvo slovnico slovenskega jezika, kar je dodatno utrdilo narodno zavest.
Trubar – pionir biblijskih prevodov
Trubar je bil izjemno dejaven. »Izdal je tudi cerkveni red, v katerem je opisal, kako naj poteka bogoslužje v jeziku ljudstva. Nastajale so pesmarice v slovenščini, da so lahko verniki peli v svojem jeziku,« je povedal Novak.
Po protireformaciji je moral Trubar zapustiti domovino in se zateči v Nemčijo, kjer je ustanovil prvi biblijski zavod na svetu.
»Zaradi njegovega dela ga zgodovina biblijskih prevodov navaja kot enega prvih, ki je sistematično prevajal Sveto pismo tudi v druge jezike – poleg slovenščine še v hrvaščino in srbščino,« je pojasnil škof. »S tem je želel duhovno opogumiti prebivalce, ki so takrat trpeli pod turškimi vpadi.«
Dan reformacije, praznik jezika in kulture
»Na Slovenskem smo leta 1992 uvedli dan reformacije kot državni praznik in dela prost dan, da se poklonimo tem velikim možem, ki so nas kulturno obogatili in naš jezik ter knjige umestili v evropski prostor,« je povedal Novak.
Slovenija je ena redkih držav, ki ima 31. oktober, dan reformacije, kot državni praznik in dela prost dan. »To dodatno poudarja pomen reformacije: razvoj slovenske književnosti, narodne identitete, šolstva in slovnice,« je dodal.
Ob koncu pogovora je škof Leon Novak vsem zaželel: »Vsem želim prijetno praznovanje dneva reformacije v krogu družine ter mirno in spoštljivo sožitje vseh nas.«
