V zadnjih štirih letih v Sloveniji utonilo skoraj sto ljudi

V zadnjih štirih letih je v Sloveniji utonilo 97 ljudi. Največ utopitev je bilo leta 2021, ko jih je življenje izgubilo 25.

Po podatkih policije je od leta 2020 do 20. julija letos največ ljudi utonilo v rekah – skupaj 32. Sledi morje s 26 utopitvami. V jezerih in gramoznicah je utonilo 12 oseb, v bazenih štiri, na drugih lokacijah pa še 23.

Kot so za STA pojasnili na policiji, pri tem ne beležijo utopitev otrok ali mladoletnikov. 

V dveh primerih, v Velenju in Vipavi, vzrok smrti še ni uradno potrjen, saj sta bili odrejeni sodni obdukciji.

Utapljanje se zgodi zelo hitro

Na današnji dan, 25. julija, obeležujemo svetovni dan preprečevanja utopitev. Ob tej priložnost reševalci iz vode, policija in Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarjajo, da je kopanje veliko bolj varno na urejenih kopališčih. 

Utapljanje se zgodi zelo hitro, osebi lahko med plavanjem nenadno postane slabo, tudi če se je pred tem dobro počutila. Zveza reševalcev iz vode Slovenije zato svetuje, da v primeru utapljanja druge osebe najprej ocenite situacijo in pazite tudi na svojo varnost. 

»Če je le mogoče, osebi na daljavo vržemo vrv, palico ali jopič. Čim hitreje jo pripeljemo na kopno, v primeru, da oseba ne diha, začnemo oživljanje. Osebe nikoli ne pustimo same,« svetujejo.

Ob tem je reševalec iz vode Siniša Kovač opozoril, da je varneje plavati v vodah, kjer je prisoten reševalec, in da ne precenjujete svojih plavalnih sposobnosti, zlasti na odprtem morju. Pomembno je tudi, da ne skačete v vodo, če ne poznate globine, kar velja tudi za bazene. 

»Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači,« svetujejo tako reševalci kot policija.

Če začne deževati, je treba takoj iz vode

Otroci se ne zavedajo nevarnosti, zato naj bodo ves čas pod nadzorom odrasle osebe, kadar so v bližini vode ali v njej. Pozorni morate biti tudi na vreme, saj ob valovih in slabem vremenu kopanje ni priporočeno, je za STA povedal Kovač. 

Če začne deževati, je treba takoj iz vode, se od nje oddaljiti in poiskati varno zavetje, najbolje v zidanem objektu ali v avtomobilu, svetujejo reševalci, saj lahko dež s seboj prinese nenadne vremenske spremembe, denimo močan veter.

Veliko ljudi pa se vseeno odloči za kopanje na neurejenih kopališčih, kot so reke, jezera ali gramoznice, zato reševalci pozivajo k upoštevanju oznak, kjer je kopanje nevarno ali prepovedano. Zavedati se je treba, da na divjih kopališčih ni upravljavcev in reševalcev iz vode, prav tako je lahko dvomljiva kakovost vode. 

Izredno nevarne so zapuščene gramoznice, ki imajo strme in drseče brežine, globina vode pa hitro naraste, opozarja tudi policija.

Po rehabilitaciji tveganje za nesrečo v vodi večje kot pri zdravih osebah

V URI Soča izpostavljajo, da je ob zdravstvenih težavah in po rehabilitaciji varnost v vodi še posebej pomembna.

Plavanje in vodna vadba sta odlični obliki rekreacije in rehabilitacije za vse generacije. Krepita mišice, izboljšujeta prekrvavitev, spodbujata dihanje in razbremenjujeta sklepe. Voda tako omogoča varen in nežen način vadbe, ki pomaga pri lajšanju bolečin, izboljšuje gibljivost ter ravnotežje.

A previdnost ni odveč. Tveganje se poveča, če se v vodo podajo posamezniki, ki okrevajo po bolezni ali poškodbi – še posebej tisti z nevrološkimi ali kroničnimi težavami. Varnostni ukrepi so v teh primerih nujni za preprečevanje nesreč.

Strokovna direktorica URI Soča Katja Groleger je ob tej priložnosti povedala: »Osebe, ki imajo za seboj rehabilitacijo zaradi bolezni ali poškodbe, so lahko kasneje v vodi bolj izpostavljene tveganjem, ker se je zaradi zdravstvenih težav spremenila njihova telesna zmogljivost.« 

»Poslabšajo se lahko gibljivost, koordinacija in moč mišic, pride do večje utrujenosti, oteženega nadzora nad položajem telesa v vodi ter se zmanjšajo sposobnosti odzivanja na nepričakovane situacije, kot so hitri premiki vode ali nenadni krči,« pojasnjuje: »Prav tako se lahko zaradi bolezni ali poškodbe poslabša ravnotežje, kognitivne funkcije in vzdržljivost, zaradi česar je tveganje za nesrečo v vodi večje kot pri zdravih osebah.« 

O svojem zdravstvenem stanju obvestite reševalce

Boro Štrumbelj, predavatelj na Fakulteti za šport, vodja slovenske paralimpijske reprezentance in strokovnjak s področja varnosti v vodi, pa opozarja: »Za vse, ki imajo kronične bolezni, je zelo pomembno, da o svojem zdravstvenem stanju obvestijo reševalce na kopališčih in da se za kopanje primerno pripravijo.«  

»Pomembno je tudi, da v vodo vstopajo postopoma, saj nenaden skok v hladno vodo lahko povzroči zožitev žil in večjo obremenitev srca, kar povečuje tveganje za infarkt,« poudarja. 

Dodaja, da je v naravnih okoljih treba še posebej spremljati vremenske razmere, saj lahko nevihte in močni vetrovi povzročijo nevarne tokove in penjenje vode, ki predstavlja dodatno tveganje za utopitev. 

Posebno pozornost zahtevajo tudi skoki v vodo: »Pred vsakim skokom se je potrebno prepričati o primerni globini vode, pri skoku na glavo pa je potrebno imeti glavo med pred seboj iztegnjenima rokama. Na ta način lahko preprečimo na žalost preštevilne poškodbe glave in hrbtenjače.«