Vse več delodajalcev se v zadnjem času srečuje s pomanjkanjem ustrezne delovne sile, nič drugače ni niti v Pomurju, kjer so v zadnjih mesecih objavili že več kot 5000 prostih delovnih mest.
Število brezposelnih oseb se medtem še naprej zmanjšuje, v Sloveniji beležimo trenutno najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti po letu 1990.
Kandidatov, ki bi iskali zaposlitev, trenutno sploh ni veliko, tisti, ki iščejo zaposlitev, pa se usmerjajo v poklice, ki so bolje plačani in imajo boljši delovni čas. V nekaterih, manj zaželenih, poklicih ustreznega kadra posledično sploh ni mogoče dobiti.
O tem, kakšno je stanje na trgu dela v Pomurju, smo povprašali na Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota.
Število brezposelnih oseb za več kot 20 odstotkov nižje
Kot so nam pojasnili, je tudi v Pomurju trenutno izredno nizka brezposelnost, v primerjavi z lanskim letom za več kot 20 odstotkov nižja.
»Konec avgusta je bilo na Območni službi Murska Sobota prijavljenih 3306 brezposelnih oseb, kar je nekoliko manj kot mesec prej in za skoraj 23 odstotkov manj kot leta 2021.
Pričakujemo, da bo število brezposelnih začelo naraščati v oktobru, po prijavi mladih, ki bodo zaključili izobraževanje, še bolj pa v zimskih mesecih, ko bodo prenehale pogodbe o zaposlitvi za določen čas v sezonskih panogah,« razloži Branka Kuzma Smolič iz Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota.
Ustrezne delovne sile praktično ni mogoče dobiti
Glede na nizko brezposelnost, je takšnih, ki trenutno nimajo nobenega dela bolj malo. Delodajalci morajo tako vložiti veliko dela v to, da najdejo primerne kadre.
»Tudi pri nas se delodajalci srečujejo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile in to malodane na vseh področjih; že dolgo ne več samo v deficitarnih poklicih,« še doda Kuzma Smolič.
Podobno je tudi na zaposlitvenem spletnem portalu Mojedelo.com.
»Beležimo rekordno nizko brezposelnost, kadrov primanjkuje. Tako da je dejansko nekako moč, če gledamo tehtnico, bolj na strani iskalcev,« pojasni Nika Rakonja, vodja enote strateški marketing Mojedelo.com.
In to moč iskalci zaposlitve tudi s pridom izkoriščajo, kar pomeni, da se morajo podjetja boriti za svoje bodoče sodelavce. Iskalci zaposlitve pa si lahko tako rekoč izbirajo delovna mesta.
Preberite še:
V Pomurju prostih več kot 5000 delovnih mest, vsak dan prihajajo dodatne ponudbe
V prvi osmih mesecih letošnjega leta so delodajalci v Pomurju objavili čez 5000 prostih delovnih mest, kar je za približno 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, še pojasnijo na Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota.
Enako opažajo tudi na Uradih za delo v Gornji Radgoni in Ljutomeru.
»Povečale so se potrebe delodajalcev, enormno so se povečale. Dnevno prejmemo nove ponudbe delodajalcev po novih sodelavcih, ki pa jih izjemno težko zapolnimo, kljub trudu naših svetovalcev za zaposlitve in pisarn delodajalcev.
Dogovarjamo se z delodajalci, iščemo kompromise, da potem lahko napotimo kolikor toliko ustrezne osebe na določena delovna mesta, ampak kadra skoraj ni,« pove Jelka Jež iz Urada za delo Gornja Radgona.
Kateri kadri so najbolj iskani?
Zaradi pomanjkanja kadra je v Sloveniji trenutno na voljo vrsto različnih del, vse od zahtevnih del, za katere je potrebno usposabljanje ali ustrezna izobrazba pa do lažjih del, del v proizvodnji.
»Največ povpraševanja je po naslednjih poklicih: čistilci, strežniki, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, natakarji, strokovni sodelavci za zdravstveno nego, delavci za preprosta dela v gradbeništvu, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, kuhinjski pomočniki, kuharji, razvijalci programske opreme, monterji, zidarji, tesarji, varilci, strojni inštalaterji… in v večini teh poklicev kadra tudi primanjkuje,« našteje Kuzma Smolič.
»Nove sodelavce iščejo predvsem v zdravstvu, domovih za ostarele in sociali, potem je tu še gradbeništvo, kovinarstvo, prevozništvo, storitvene dejavnosti. Če bi mi na primer zdaj imeli prijavljenih deset varilcev, bi jih lahko že včeraj poslali na delo, ne jutri. Ali pa deset šoferjev, veliko povpraševanja je tudi po medicinskih sestrah, bolničarjih. Vsi iščejo nove sodelavce, ki jih pa v bistvu nimamo,« še poudari Jež.
Preberite še:
»Vsak gre v službo zato, da dobi plačo«
Glaven razlog, da primanjkuje kadra je ta, da delavcev na trgu dela preprosto več ni na razpolago oziroma znanja in kompetence tistih, ki iščejo delo, ne ustrezajo potrebam delodajalcev.
Tudi generacije mladih, ki prihajajo na trg dela, so manjše, iščejo pa drugačna dela, kot je bila praksa nekoč. Veliko delavcev se zaradi boljših plač odpravi tudi v tujino, še razlagajo na zavodih za zaposlovanje.
»Dejansko gredo ljudje v tujino, ker pač vsak gre v službo zato, da dobi plačo, to je osnova. V tujini so plače definitivno višje kot pri nas, ampak jaz vidim osnovni problem v odločanju mladih. Mladi se ne odločajo za poklic kovinar ali mizar, tesar. To niso atraktivni poklici,« je jasna Jelka Jež.
Naši delavci se odpravijo delat čez mejo, k nam pa uvažamo tuje
Na primer Avstrija je relativno blizu, tamkajšnji delodajalci pa še vedno ponujajo boljše pogoje dela in boljšo plačo, zato se marsikateri Slovenec odloči, da gre raje delat čez mejo. Tudi v Pomurju je kar nekaj takšnih, ki delajo v Avstriji.
Posledično zaradi tega tudi naša podjetja uvažajo delavce iz tujine, v naše kraje pridejo predvsem delavci iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova, Ukrajine, Turčije in Črne gore, navajajo na Statističnem uradu Republike Slovenije.
»Verjamemo, da je Pomurje regija, kjer zaposlovanje delavcev iz tujine zaostaja v primerjavi z drugimi okolji v Sloveniji, tudi zato, ker je dolgo bilo dovolj delovne sile. S spreminjanjem stanja na trgu dela, pa bo najverjetneje zaposlovanja tujcev tudi v Pomurju vedno več,« še doda Kuzma Smolič.
Kako pa bi lahko rešili manko kadra?
Ker stanje na trgu dela, kot takšno, ne bo moglo biti v nedogled, smo na zavodih za zaposlovanje povprašali tudi, o možnih rešitvah ali spremembah, ki jih bomo morali uvesti, tako posamezniki kot tudi celotna družba.
»Kratkoročna rešitev je usposabljanje in izobraževanje obstoječih iskalcev zaposlitve v krajših programih, da osvojijo vsaj osnovne kompetence za prosta delovna mesta – tudi in predvsem pri delodajalcih, na konkretnih delovnih mestih,« še pojasnijo v Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota.
Na zavodih za zaposlovanje pripravljajo sicer številne ukrepe, da bi nekako rešili ali vsaj omilili omenjeno problematiko. Izvajajo na primer usposabljanja za delovna mesta, delovne preizkuse, tiste, ki so še brezposelni redno pošiljajo na razgovore, ampak, kot poudarijo, je osnova predvsem motivacija posameznikov.
»Če je človek pripravljen iti delat, bo prijel za vsako delo. Danes je res toliko dela na razpolago, da vsak, ki želi delati, bi lahko delal. Ne govorim, da v svojem poklicu, ali ustrezno svoji izobrazbi in pričakovanjem, ki jih ima, ampak delal pa bi lahko,« razložijo v Uradu za delo Gornja Radgona.
»Vrednost je potrebno dati tudi preprostim poklicem, ne morejo iti vsi študirat in ne morejo biti vsi zdravniki!«
Ena izmed dolgoročnih rešitev primanjkljaja kadra je tudi ta, da se usmeri mlade v osnovne poklice, ki jih trg išče. Posledično je potem potrebna še finančna podpora takšnim odločitvam, na primer s pomočjo štipendiranja, s prenovo šolskih programov, predlagajo na Zavodu za zaposlovanje Murska Sobota.
Kot še navedejo na zavodih za delo, bodo morali delodajalci zaposlenim sčasoma priznati, da so ključni za delovanje institucij in podjetij in temu ustrezno razvijati kadrovske politike. Pomembno je tudi, da vsi skupaj začnemo ceniti vsak poklic in se bo vsako delo ustrezno plačalo.
»Vse je povezano s plačami, absolutno, ampak tudi preprostim poklicem je potrebno dati nazaj vrednost, ki so jo imeli. Ne morejo iti vsi študirati in ne morejo biti vsi zdravniki, pa ne vem kakšni, recimo temu ugledni poklici.
Tudi čistilke rabimo, pa natakarice, kuharice, vse to rabimo. Družba ne more preživeti, če ima samo en kader,« jasno zaključi predstavnica urada za delo.
