Na veterinarski fakulteti v zadnjem času beležijo porast psov, pri katerih so ugotavljali prisotnost protiteles proti nevarnim leptospiram.
Na veterinarski fakulteti v zadnjem času beležijo porast psov, pri katerih so ugotavljali prisotnost protiteles proti nevarnim leptospiram. Te povzročajo nalezljive bolezni in se z živali prenašajo na ljudi.
Ker se bo to predvidoma nadaljevalo, s fakultete opozarjajo na pravočasno diagnostiko, ki je ključna za obvladovanje bolezni in zdravje ljudi, poroča STA.
V laboratoriju za leptospirozo Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce so od septembra zaznali porast serološko pozitivnih psov - 62 odstotkov testiranih vzorcev - proti nevarnim in kužnim leptospiram, so sporočili s fakultete.
»To pomeni, da čedalje več psov prihaja v stik s temi bakterijami,« je za STA dejala Renata Lindtner Knific iz inštituta.
Najbolj pogosta v Pomurju, z živali se prenaša na človeka
Bolezen je razširjena po vsem svetu, z izjemo polarnih območij. V Sloveniji se pojavlja leptospiroza v endemični obliki v Pomurju, od koder je tri četrtine vseh prijavljenih primerov. V ostalih predelih Slovenije se pojavlja obolenje sorazmerno redko. Okužbe z leptospiro pri ljudeh se pojavljajo skozi vse leto, po podatkih NIJZ.
Glede na letni čas na inštitutu po njenih besedah predvidevajo, da se bo ta trend nadaljeval, zato pozivajo k pravočasni diagnostiki. Ta je za obvladovanje bolezni izredno pomembna z vidika zdravja ljudi, saj gre, kot opozarja, za zoonozo.
»Zoonoze pa so nalezljive bolezni, ki se z živali prenašajo na človeka. Živali predstavljajo rezervoar okužbe in človek je navadno le naključni gostitelj,« je pojasnila in dodala, da je leptospiroza druga najpogostejša bakterijska bolezen, ki vpliva na zdravje ljudi in živali.
Najpomembnejši rezervoar okužbe so po besedah Nacionalnega inštituta za javno zdravje glodavci, zlasti podgane in poljske miši, ter številne druge živali, tudi psi in govedo. V vodi in zemlji živijo leptospire razmeroma dolgo. Voda, ki je kontaminirana z urinom okuženih podgan je ključna za prenos okužbe.
Pojavlja se kot febrilno obolenje, povzroča lahko težke pljučnice in nevrološke motnje ter okvare jeter in ledvic. Spekter obolenja se giblje od blagih in nespecifičnih do hudih, multisistemskih bolezni, ki se lahko končajo s smrtjo.
Kako prepoznamo leptospirozo?
Bolezen poteka v dveh fazah. V prvi, ki traja od pet do sedem dni, se pojavijo nespecifični znaki bakterijske okužbe in v tem obdobju še ni prisotnih specifičnih protiteles. Sledi nekajdnevno stanje navidezne ozdravitve, nato pa se pokažejo klinični znaki, specifični za prizadetost različnih organskih sistemov.
V drugi fazi bolezni se pojavijo specifična protitelesa, ki so lahko prisotna več mesecev.
Glede na raznovrstnost kliničnih znakov je bolezen, kot je poudarila Lindtner Knificeva, pogosto spregledana. Zaradi neustrezne terapije lahko pride do izločanja živih leptospir z urinom, ki traja tudi več mesecev.
»V primeru suma okužbe z leptospirami se za dokaz specifičnih protiteles testira vzorec seruma živali, odvzetega vsaj sedem dni po pojavu kliničnih znakov. Nivo protiteles nato narašča, zato je priporočljiv odvzem drugega seruma v razmaku 14 dni, saj na ta način ovržejo možnost stare okužbe,« je še pojasnila Lindtner Knificeva.
Iz pomurske veterinarske ambulante so nam sicer zaupali, da so beležili nekaj primerov okužbe v letošnjem letu, ampak v praksi bolezen prevladuje v Ljubljani in tamkajšnjem barju, saj so najbolj nevarna ravno vlažna področja.
