V državnem svetu razpravljali o potrebah posvojenih otrok

V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je bil danes vseslovenski strokovni posvet z naslovom »Kako naj posvojitev sledi potrebam posvojenega otroka«. 

Dogodek so soorganizirali Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Društvo posvojiteljskih družin Deteljica ter Socialna zbornica Slovenije.

Posvet je spodbujal odprt dialog o potrebah posvojenih otrok, o kakovostni pripravi na posvojitev ter o sistemski in dolgotrajni podpori posvojiteljskim družinam. 

Namenjen je bil izmenjavi izkušenj in dobrih praks med ključnimi deležniki posvojitvenega procesa – posvojenci, posvojitelji, strokovnimi delavci, centri za socialno delo, družinskimi sodišči, nevladnimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami in državnimi organi. 

Razprave so se osredotočale na otrokovo korist, pomen kakovostne priprave kandidatov za posvojitev ter razvoj celovitega in povezanega sistema podpore posvojiteljskim družinam.

Uvodni nagovor predsednika državnega sveta

Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, je v nagovoru poudaril, da državni svet z organizacijo tovrstnih dogodkov uresničuje svoje poslanstvo prostora povezovanja, dialoga in iskanja rešitev. 

Izpostavil je, da se »zrelost družbe meri po skrbi za najranljivejše« in dodal:

»Merilo vsake odločitve, povezane s posvojitvijo, je – naj bo največja korist otroka, ne želje odraslih.«

Ob tem je dejal tudi, da »sodna odločba o posvojitvi ni ciljna črta, temveč začetek skupne poti«. 

Poudaril je nujnost zanesljivega in etičnega sistema posvojitev ter sistemsko dostopne podpore po posvojitvi – svetovanja, vrstniških skupin in hitrega dostopa do strokovnjakov. 

Opozoril je na pomen odprtega pogovora o izvoru in postopne gradnje zaupanja v družini ter se zahvalil soorganizatorjema, Društvu posvojiteljskih družin Deteljica in Socialni zbornici Slovenije, za njuno dolgoletno strokovno in povezovalno vlogo.

Kastelic: Izzivi in možnosti za izboljšave

Danijel Kastelic, predsednik Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, je dejal:

»Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je s ponosom prevzela vlogo soorganizatorice posveta, s katerim se želi širši javnosti, predvsem pa odločevalcem, pobližje predstaviti delovanje sistema posvojitev, njegove izzive in možnosti za njegove izboljšave.«

Dodal je, da komisijo veseli, da je lahko vezni člen pri iskanju rešitev za izzive, s katerimi se soočajo posvojenci, posvojitelji in sam sistem – od centrov za socialno delo do sodišč. 

Poudaril je, da se od sistema pričakuje, da bo v podporo že obstoječim posvojiteljskim družinam in predvsem tistim, ki se šele odločajo za ta odgovorni in zahtevni korak. Zaključil je z mislijo:

»Želimo si, da bi potencialne posvojence in posvojitelje vodil do najlepše izkušnje njihovega življenja.«

Mrak: strokovna priprava in dostopna podpora

Iztok Mrak, predsednik Socialne zbornice Slovenije, je poudaril, da je posvojitev občutljiv in kompleksen proces, kjer je otrokova korist vedno na prvem mestu. 

Dejal je, da ta proces zahteva premišljeno pripravo, nadaljnjo podporo in povezano delovanje vseh deležnikov. 

Posebej je izpostavil programe Društva posvojiteljskih družin Deteljica, ki z znanjem in izkušnjami nudijo dragoceno podporo otrokom in posvojiteljem v vseh fazah posvojitve. 

Ocenil je, da lahko le s strokovno pripravo, usposobljenimi izvajalci ter dolgotrajno in dostopno podporo ustvarimo varen in stabilen prostor za razvoj posvojenih otrok. 

Zaključil je, da si Socialna zbornica Slovenije prizadeva za »celovit, povezan in otroku prijazen sistem posvojitev v Sloveniji«.

Bregar: Smernice za delo na področju posvojitev

Anita Bregar, generalna direktorica direktorata za družino je poudarila, da imajo po slovenski zakonodaji javno pooblastilo za delo na področju posvojitev izključno centri za socialno delo, odločanje pa je v pristojnosti sodišč. 

Opozorila je, da posvojitev ni enkratno dejanje, temveč »vseživljenjski, večplasten proces«, pri katerem je strokovno vodilo iskanje najbolj primernih staršev za konkretnega otroka. 

Povedala je, da je Inštitut republike Slovenije za socialno varstvo po naročilu direktorata za družino na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravil Smernice za delo na področju posvojitev, ki služijo kot orodje in pripomoček centrom za socialno delo.

Dodala je, da enoten in strokovno poglobljen program priprave zagotavlja, da posvojitev sledi potrebam otroka, tovrstni posveti pa pospešujejo implementacijo smernic po vsej Sloveniji.

Pravni okvir in izpovedi iz prakse

Prvi vsebinski del je odprla Barbara Novak s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani s prispevkom »Zakonodajni okvir posvojitev v Sloveniji – izzivi in priložnosti«. 

Osvetlila je pravne temelje in aktualne razvojne dileme področja. 

Pojasnila je, da zakonodajni okvir temelji na ustavnem načelu posebnega varstva otrok brez ustrezne družinske oskrbe in zasleduje cilj zagotavljanja stabilnega in varnega nadomestnega družinskega okolja. 

Opozorila je na izzive, ki izhajajo iz pomanjkljivo opredeljenih in podnormiranih rešitev, ter kot priložnosti navedla posodobitev zakonodaje, okrepljeno izobraževanje deležnikov ter konsistentno podporo družinam pred in po posvojitvi – z namenom učinkovitejšega sistema in boljšega varstva otrokove koristi.

Sledil je sklop avtentičnih izpovedi posvojenih otrok in posvojiteljskih staršev, ki je ponudil vpogled v osebne izkušnje iz prakse. 

Pogovor, ki ga je vodila Marija Podbevšek Kališnik, je poudaril pomen poznavanja bioloških korenin in iskrenosti posvojiteljev. 

Govorci so izpostavili, da mora biti iskrenost brez prikrivanja podatkov o biološkem izvoru otroka »rdeča nit posvojitve«.

Strokovni prispevki in institucionalni pristopi

Viktorija Bevc, vodja Programa priprave na posvojitev pri Društvu posvojiteljskih družin Deteljica, je v predavanju »Razumevanje namena posvojitve skozi potrebe posvojenih otrok« poudarila, da so ključne potrebe posvojenega otroka občutek varnosti, sprejetosti in pripadnosti ter odprta komunikacija – tudi o njegovih bioloških koreninah. 

Poudarila je, da uspešnost posvojitve temelji na kakovostni pripravi posvojiteljev, pri čemer je predpogoj, da posvojitelja predelata izkušnjo neplodnosti in o posvojitvi zmoreta govoriti mirno in zrelo. Po njenih besedah morata posvojitelja otroku jasno in spoštljivo povedati resnico o izvoru:

»Da sta ga posvojila in da ga nista rodila ter da sta v njegovem življenju druga, prvo mesto pa pripada biološkim staršem.«

Takšna drža, ki spoštuje otrokovo identiteto in biološki izvor, po njenih besedah otroku omogoča varnejšo povezanost z družino posvojiteljev in oblikovanje pozitivne samopodobe.

Matej Čujovič, vrhovni sodnik na vrhovnem sodišču, je poudaril, da sodišče ni zgolj formalni organ pravne kontrole, temveč »varuh otrokove prihodnosti«, ki mora tehtati trenutne potrebe in dolgoročne posledice. 

Ocenil je, da družinski zakonik in zakon o nepravdnem postopku zagotavljata ustrezne instrumente, a sodna praksa razkriva meje in zahtevnost presoje. 

Izpostavil je, da uresničevanje otrokove koristi zahteva skrbno dokazno oceno, aktivno vodenje postopka, občutljivost do otrokovega glasu in dosledno spoštovanje načela sorazmernosti, saj le tako »posvojitev postane priložnost za varno, zdravo in polno otroštvo«.

Urban Vrtačnik, odvetnik in raziskovalec medicinskega prava in etike, je v prispevku »Otrokova pravica do identitete in bioloških korenin v kontekstu posvojitve« poudaril, da sodobni pravni trendi vedno večji pomen pripisujejo biološki resnici. 

Poznavanje lastne identitete je, kot je dejal, »bistveni del človekovega dostojanstva«, varovanega s 34. in 35. členom Ustave Republike Slovenije ter 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. 

Menil je, da bi bilo treba razmisliti o seznanitvi posvojencev s podatki o bioloških starših, saj ohranjanje pravne vezi z biološkimi starši ni skladno s konceptom posvojitve in prinaša pravno negotovost. Dejal je:

»Ker gre pri posvojitvi za varstveni ukrep, ki je oziroma mora biti v korist otrok, se posvojenca z vidika njegove pravice, da pozna svoj izvor, ne bi smelo v nobenem primeru postavljati v slabši položaj z drugimi posamezniki oziroma otroki.«

Uršula Ješe iz Centra za socialno delo Ljubljana – enota Moste-Polje je predstavila konkretne vsebinske sklope dela centrov za socialno delo: delo s prijavitelji, kandidati za posvojitelje, meddržavne posvojitve, potek same posvojitve in sodelovanje s sodišči.

 Opozorila je na pomen varovanja največje koristi otroka v vseh fazah postopka in ocenjevanja pripravljenosti prijaviteljev, da zagotovijo stabilno, varno in spodbudno okolje. 

Posebno pozornost strokovni delavci namenjajo razlogom za odločitev za posvojitev. 

Poudarila je, da center za socialno delo s strokovnimi mnenji, odgovornim ravnanjem z osebnimi in zdravstvenimi podatki ter individualnim spremljanjem postopkov skrbi, da so odločitve utemeljene v potrebah konkretnega otroka.

Marija Podbevšek Kališnik, strokovna sodelavka Društva posvojiteljskih družin Deteljica, je predstavila prispevek »Sodobne metode priprave na posvojitev v službi koristi otroka in predlog dopolnitve družinskega zakonika«. 

Poudarila je pomen osebnostne rasti kandidatov, soočanja z neplodnostjo, realnih pričakovanj in skupinskega izkustvenega učenja. 

Dejala je, da so celovite in točne informacije o otrokovem izvoru ključne za otrokovo prilagoditev in odgovorno odločitev posvojiteljev.

»Posvojitev je več kot pravni akt – je življenjski, dolgotrajen proces, v katerem morajo biti v središču otrokova individualna zgodba, preteklost in čustvene potrebe; cilj ni 'otrok za par', temveč najprimernejša družina za konkretnega otroka.«

Opozorila je na pomen enotne, vsebinsko poglobljene priprave kandidatov, zanesljive in dolgoročne podpore družinam po posvojitvi ter odgovornega sodelovanja centro za socialno delo in sodišč. 

Med predloge je uvrstila posodobitev zakonodaje z jasno pravico posvojenega otroka do informacij o izvoru, enotnim postopkom dostopa do teh podatkov ter vzpostavitev trajnega dialoga med državo, stroko in civilno družbo.

Posvet se je sklenil z razpravo udeležencev in predstavitvijo načrtovanih naslednjih korakov. 

Na podlagi izmenjanih izkušenj in predlogov je komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide napovedala pripravo zaključkov posveta za obravnavo na seji pristojne komisije in plenuma državnega sveta ter njihovo posredovanje pristojnim državnim organom z zaprosilom za uraden odziv.