STRATEGIJA CEPLJENJA: Cepilni centri v Pomurju in zakaj bodo lahko necepljeni turisti imeli težave

V Veliki Britaniji so prvi na svetu začeli izvajati množično cepljenje s cepivom podjetja Pfizer in in nemškega biotehnološkega podjetja BioNTech. Po zadnjih informacijah naj bi tudi Evropska agencija za zdravila temu RNA cepivu, ki temelji na novi tehnologiji, dala zeleno luč še pred koncem leta.

Slovenska vlada je v ta namen sprejela težko pričakovano Nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19, ki opredeljuje vse podrobnosti glede same izvedbe cepljenja, prednostnih skupin, organizacije, logistike in določa tudi vzpostavitev cepilnih centrov po Sloveniji, kjer se bo samo cepljenje izvajalo.

 

V prvi fazi 20 cepilnih centrov za 60.000 oseb

Organizacijo in izvajanje cepljenja so na ministrstvu za zdravje razdelili v tri faze. V prvi, ko bo količina cepiva zelo omejena, bo cepljenje potekalo centralizirano in bo število cepilnih centrov omejeno na največ 20 po državi, praviloma gre za bolnišnice in izbrane zdravstvene domove. V tej fazi se bo izvajalo cepljenje zaposlenih v zdravstvu ter prednostnih skupin v regiji, gre za okvirno 60.000 oseb v državi.

Ob tem so v strategiji posebej izpostavili, da bo nujno vnaprej pridobiti soglasje svojcev za cepljenje oskrbovancev v domovih za ostarele in drugih socialno-varstvenih zavodih, v primerih denimo dementnih oskrbovancev. 

V soboški bolnišnici se bo večina osebja odločila za cepljenje

V prvi fazi je tako v Pomurju kot cepilni center opredeljena Splošna bolnišnica Murska Sobota, kjer so o strategiji že seznanjeni in se pripravljajo na potek samega cepljenja. Kot nam je dejal strokovni direktor Daniel Grabar, so tu še dodatne zahteve glede opreme, skladiščenja, transporta in logistike samega cepiva, kar pa sproti dohajajo in bodo v skladu z usmeritvami pravočasno zagotovili cepljenje za prednostne skupine. 

"Cepivo bo sicer brezplačno, a stroške izvajanja bomo morali verjetno sami pokriti, toda najpomembneje je, da bo cepivo na voljo in da se bodo ljudje pripravljeni cepiti. Zaenkrat med zdravstvenimi delavci pri nas velja, da so se pripravljeni cepiti, pri nekaterih sicer obstajajo pomisleki, a generalno gledano, se bo znaten delež našega zdravstvenega osebja odločil za cepljenje," nam je povedal Grabar.

Mobilne cepilne enote za terensko cepljenje

V drugi fazi, kot je opredeljeno v strategiji, pa se bo število cepilnih centrov povečalo na vse večje zdravstvene domove v posameznih regijah, torej bodo v igri zdravstveni domovi v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Murski Soboti in v Lendavi.

Strategija omenja tudi mobilne cepilne enote, ki naj bi izvajale cepljenje na terenu, v kolikor bo cepljenje organizirano v delovnih organizacijah, fakultetah ali večjih skupnostih.

V bolnišnicah pa bodo ostali le cepilni centri za cepiva, pri katerih se zahteva shranjevanje pri temperaturi - 80 stopinj Celzija, kar bo tudi veljajo za tretjo fazo, kjer cepilni centri ne bodo več potrebni.

Vrstni red cepljenja

Prvo dostavo cepiva bi naj tako v Sloveniji prejeli v januarju, predvidoma bo ob prvi pošiljki cepiva dovolj za do 60.000 oseb, in bo namenjeno za cepljenje 1. skupine na seznamu. Torej zdravstvene delavce in sodelavce, zaposlene v domovih za ostarele in drugih zavodih ter oskrbovance. Odvisno od pripravljenosti za cepljenje pa bo morda cepivo dostopno tudi za določeno število starejših iz 2. skupine. 

NIJZ predlaga, da se cepljenje začne izvajati pri najbolj ogroženih skupinah in pri kritičnih skupinah za delovanje družbe in sicer po naslednjem vrstnem redu:

1. Zdravstveni delavci in sodelavci, zaposleni in oskrbovanci v DSO; cca. 40.000 + 30.000 oseb.

2. Starejši (60 let in več), ki bi se cepili postopoma glede na dostopnost cepiva, najprej tisti stari 80 let in več (če bo v prvi fazi/dostavi dovolj cepiva, že hkrati z zdravstvenimi delavci), nato tisti stari 75 let in več… in nato stari 60 let in več; cca. 550.000 oseb.

3. Kronični bolniki mlajši do 60 let (bolniki z rakom, diabetesom, debelostjo, kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, nevrološki bolniki (tudi z možgansko-žilnimi obolenji), imunsko oslabljeni bolniki); cca. 400.000 oseb

4. Druge nujne službe: npr. zaposleni v vzgojno izobraževalnih zavodih (50.000), policija (9.000 oseb), civilna zaščita (50.000 oseb), vojska (9.000 oseb), delavci v kmetijskem in živilskem sektorju, v prometu …

5. Vsi ostali

Ste že izkazali interes za cepljenje?

Kot poudarjajo številni strokovnjaki in bodo verjetno pozive v prihodnje še stopnjevali, je pomembno doseganje ustrezne precepljenosti, kar bodo spremljali v Elektronskem registru cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju - eRCO.  Na podlagi tabele prednostnih skupin, bi tako za 50-odstotno precepljenost 'rizičnega' prebivalstva potrebovali več kot 614 tisoč cepljenih prebivalcev, za 70-odstotno precepljenost pa bi se moralo cepiti skoraj 860 tisoč posameznikov. 

Ministrstvo za javno upravo je v namen izkazovanja pripravljenosti za cepljenje pripravilo vlogo, ki je dostopna na portalu eUprava. V prvih 24 urah je bilo oddanih že 16.930 vlog za izkaz interesa za cepljenje.

Po PKP7 bo država krila vse stroške

Cepljenje proti covidu-19 obravnava tudi PKP7, predlog zakona sicer vlada še ni sprejela, a že osnutek daje vpogled v nekatere zanimive podrobnosti. Glede na osnutek, ki smo ga pridobili v uredništvo, tako določbe zakona natančneje opredeljujejo financiranje cepljenja in povezanih aktivnosti: od kampanj in izobraževanja, pa vse do nabave cepiva in priprave ter izvedbe cepljenja. Vse to naj bi pokrival državni proračun ali evropska sredstva.

Kot piše v osnutku, bo lahko zdravstveni minister za izvedbo javnega naročanja za nabavo cepiv, materiala in opreme, pooblastil tudi javni zdravstveni zavod. Zdravstveni domovi in bolnišnice bodo tako lahko tudi sami nabavljali cepiva in ostala potrebna sredstva.

V domeni zdravstvenega ministra bo tudi določanje najvišje cene za pripravo cepiv in same storitve cepljenja, Grabar pa si lahko oddahne, saj bodo bolnišnice seveda upravičene do povračila stroškov povezana s cepljenjem s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS.

Necepljenim vstop v državo otežen?

Kot najbolj zanimiv, pa v oči bode člen, ki vladi daje možnost, da "z odlokom določi pogoje za vstop v Republiko Slovenijo iz tretjih držav ali druge članice Evropske unije za osebe, ki niso cepljene proti COVID-19".

Ali tudi slovenska vlada razmišlja v smeri tako imenovanih "imunitetnih potnih listov", s katerimi bi naj dokazovali, da nismo kužni? 

Že nekaj časa mnoge države za vstopajoče potnike zahtevajo potrdilo o negativnem testu na koronavirus za izogib karantene ali celo dokazilo o preboleli okužbi, ob prihodu cepiva pa bodo pogoji očitni šli v drugo smer.

Tovrstni imunitetni potni listi naj bi delovali v obliki aplikacije, letalske družbe pa bi na ta način izmenjavale podatke o potnikih in jih dale vpogled tudi mejnim organom. Seveda se tu porajajo številna vprašanja, večinoma povezana z varovanjem zasebnosti, a kot kaže se uporabi tehnologije tudi tu ne bo mogoče izogniti.

Če bomo želeli biti turisti in pri tem imeti čim manj nevšečnosti, bomo tako ali drugače morali imeti potrdilo o opravljenem cepljenju.