V drugem četrtletju se je nadaljeval trend negativnega naravnega prirasta in pozitivnega selitvenega prirasta.
Statistični urad Republike Slovenije je objavil demografske podatke za drugo četrtletje leta 2023.
Skupni prirast je znašal 3263 prebivalcev. V drugem četrtletju 2023 se je rodilo 4202 otrok, umrlo pa je 4998 prebivalcev. Negativna vrednost naravnega prirasta na tisoč prebivalcev je v enem letu ostala nespremenjena: -1,5.
V drugem četrtletju se je v Slovenijo priselilo več prebivalcev kot v istem obdobju leto prej. Priselilo se jih je za sedem odstotkov več, odselilo pa se je za štiri odstotke manj prebivalcev.
Selitveni prirast tujih državljanov je bil pozitiven, selitveni prirast državljanov Slovenije pa negativen. Iz države se je odselilo 315 državljanov Slovenije več, kot se jih je vanj priselilo.
Slovenija torej ohranja trend negativnega naravnega prirasta, skupen prirast ohranja le pozitiven selitveni prirast.
Največ priseljencev izvira iz Bosne in Hercegovine
Največ priseljencev v Slovenijo prihaja iz držav bivše Jugoslavije, predvsem iz Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Leta 2022 je k pozitivnemu prirastu prispevalo tudi številčnejše priseljevanje iz Ukrajine.
Glede na statistične regije je Pomurska regija leta 2022 beležila 7,7 živorojenih na tisoč prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 8,2 živorojenih na tisoč prebivalcev. Pomurska regija je torej še nekoliko bolj obremenjena s posledicami negativnega naravnega prirasta, saj obenem tudi ni regija priseljevanja.
