Slika je simbolična.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kamor spada tudi murskosoboška transfuzijska enota, so zaloge krvi še vedno nizke. Koliko časa po cepljenju lahko darovalci darujejo kri in koliko časa mora miniti od okužbe pri krvodajalcu?

Preverili smo, kako je z darovanjem krvi po cepljenju in kako je v primeru, če je pri potencialnih krvodajalcih prišlo do okužbe s koronavirusom. 

V primeru, da ste se cepili z mRNA cepivom (Pfizer in Moderna) ali vektorskim cepivom (AstraZeneca in Janssen) lahko darujete kri že naslednji dan, če niste imeli neželenih učinkov po cepljenju, to je bolečin na mestu cepljenja, povišane telesne temperature in utrujenosti, pojasnjujejo na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino

V primeru, da nimate informacije o vrsti cepiva, lahko kri darujete čez štiri tedne.

V primeru, da ste preboleli covid lahko krvi darujete 28 dni po prvih znakih okužbe oziroma 14 dni po popolni ozdravitvi (razen simptomov kot so naprimer izguba vonja, okusa, kašelj ..., ki lahko ostanejo dlje časa po bolezni). Počutiti se morate zdravi.

Kako pa je s cepljenjem proti drugim boleznim?

Če ste se cepili proti: 

  • gripi, klopnemu meningoencefalitisu, humanemu papiloma virusu, davici in po cepljenju niste imeli stranskih učinkov, torej bolečin na mestu cepljenja, povišane telesne temperature in utrujenosti, lahko darujete kri že naslednji dan,
  • hepatitisu B oziroma kombinaciji cepiv proti hepatitisu A in B, lahko darujete kri po 14 dneh,
  • mumpsu, ošpicami, rdečkami, rumeni mrzlici, paratifusu, tifusu, koleri, tuberkulozi, noricam lahko darujete kri čez štiri tedne.

Transfuzija krvi in covid-19

Covid-19 spada med koronaviruse, ki za svoj razvoj potrebujejo celice sluznice dihal in je virus, ki se s krvjo ne prenaša .

Prav tako se s krvjo ne prenaša cepivo, saj vse nukleinske kisline v cepivih (na osnovi mRNK, adenovirusov, plazmidov) obstanejo v krvnem obtoku le začasno, toliko da sprožijo tvorbo protiteles in s tem  imunski odziv telesa, kar pomeni zaščito pred okužbo oziroma težjim potekom bolezni.

Cepiva proti covidu se v telesu kmalu razgradijo in se s krvjo ne prenašajo.

Zaloge krvi še vedno nizke

Spomnimo, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kamor spadata tudi enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota in oddelek za transfuzijsko medicino Ptuj, opozarjajo na močno pomanjkanje zalog krvi. 

Zato prosijo in pozivajo vse krvodajalce in tiste, ki še to niste, da podarite najdragocenejše darilo. Trenutno primanjkuje predvsem skupine A+.

Strah jih je meseca januarja, ko napovedujejo sprostitev nenujnih operativnih posegov in bo potreba po krvi še toliko večja. Pri vzdrževanju zalog jim trenutno pomagajo tudi drugi transfuzijski centri po Sloveniji.

Komentarji (9)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Krvodajalec (nepreverjen)

Koliko je takih, kateri najdejo vse mogoče izgovore o tem, zakaj pa oni ne "darujejo" kri. Nisem pa slišal še za nobenega, kateri bi bil v dvomih (če je pri zavesti), bo vzel kri darovalca ali ne.
Sam sem dal kri skoraj devetdesetkrat (več ne smem zaradi jemanja aspirina) in z vso resnostjo vam pravim, da nisem imel nobenih stranskih posledic, učinkov oz. ne vem, kako se vsemu temu pravi.
Tako... da kdor je v dvomih se naj kar ojunači in daruje kri... nikoli ne bo vedel, jo bo tudi sam rabil on, njegovi bližnji.....

100-100 (nepreverjen)

Fejst bi bilou zanimivo kelko v procentaj pomeni visko šolani kader, se pravi doktori, direktori, šefi , poslanci, političari. Ges mislin , ka je te procent fejst mali. Druga stvar pa je kelko lidi odi sfojo krf odavat v Avstrijo. Plačajte krf tak kak indrik pa te meli krvi za izvoz.

Ljubljančan (nepreverjen)

Ja, samo tisto, kar ni zabeleženo v cepivih bo šlo s krvjo naprej. Torej grafen hidroksid in ostali nano kovinski delci.

cgnhfmjzui (nepreverjen)

naj pošteno plačajo nej ka naši hodijo v avstrijo darovat ka dobijo peneze

cgnhfmjzui (nepreverjen)

Če mi dajo 50 evrov mo šel če pa kranjsko pa žemlo pa nemo šel

Krvodajalec (nepreverjen)

... če pa boš slučajno rabil transfuzijo, pa tudi plačaj nekaj sto evrov, da dobiš kri.
Od samega začetka krvodajalstva pri meni sem se zavedal, da je dajanje prostovoljno (vidiš, tebe nihče ne sili, ampak bedarij pa tudi ni potrebno pisati), humanitarno. Kri ne more nadomestiti nobena druga tekočina, ampak tega se ti ne zavedaš?
Ja, veliko je egoistov med nami, na žalost.

In reply to by cgnhfmjzui (nepreverjen)

Rh- (nepreverjen)

Vbistvi plačan za transfuzijo, saki mesec kda plačan osnovno pa dodatno zavarovanje, tak ka ta tvoja ideja je že v izvajanji, samo ka pač na drugi strani ne dobin nič za darovanje.

In reply to by Krvodajalec (nepreverjen)

Krvodajalec (nepreverjen)

Tou, ka si v "bijstve" izpostavil, je istena. Ale... nemreš tak egoistečno glejdate na stvarij. Mij ništerne šenke damo, vij nešterne pa se zgučavlete, ka za tiste prispejvek dobijte se. Pa je istena? Kelkokrat je potrejbno za kakšno zadejvo dodatno plačate? Če se delaš moust v lalofke te za dva zoba npr. ne dajo nika, za trij pa te zavarovalneca neka že pokrije. Tou malo na pamet... ale hitro se lejko zgodij, ka v tou t. i. košareco nedo dale več transfuzeje? Ka boš pa te pravo?
Ges sakšno leto, navadno pred nouven leton dan neka tüde za humanetarne zadejve, pa med letom kakšen SMS pošlen... pa ka dobin za tou?
Gledne, ka se neva štükala: darovanje krvij je prostovoljno in če štejš, boš pač dau, ale nej. Nej pa je potrejbno pijsate takšne, ka maš tij se pravice gledej dobijvanja in tou šenke. Držij, ale mogouče nede tou v nedovek? Ges san dau krf skoron devejtdesetkrat, sakeč doubo tisto güjženo, pa tiste den fraj (v začejtke je bilou celou dva dni, pa še nekšne alkohol je biu pouleg), pa se nika ne bunen, nika ne zahtejvan nazaj. Tüde nej, če be znau, ka vütro tij krf nücaš. Pošteno?

In reply to by Rh- (nepreverjen)

Krvodajalec (nepreverjen)

Pa še tou: ne ven, kelko lidij štej moj komentar. Ale, če san somo enoga prepričo, ka bar razmijsle o darovanju krvij, san zmago. Meni je nikdar nika nej bilou, nikšne slabouste, doktore so celou pravle, ka je za tejlo dobro, da ga spodbudijš, ka začne proizvajate na nouvo. Rejsan se mogouče tiste den, pa še kakšne malo zaspane, malo čüjteš, ka se za kakšen procent bole manjaste, ale tou je bilou edijno, ka se pre mene tijče stranskeh učinkof.
Tak ka apelejran na tiste, štere be darovale, pa se bogijte, ite na transfuzejo pa probajte. Nenazadnje prlej opravete teste, pa še doktor vas poglejdne, malo se zgučij z vame in te odlouče, ja, ale nej.

In reply to by Krvodajalec (nepreverjen)

Starejše novice