Ob svetovnem dnevu hrane smo se spet ozrli po primernih 'prehranskih' rešitvah.
Vsako leto 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Uvedla ga je Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, omenjeni datum pa izbrala, ker je bila na ta dan leta 1945 ustanovljena. Praznik je bil prvič uveden leta 1979 z namenom, da se opozarja na problem lakote v svetu in veliko število ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane.
Zveza potrošnikov Slovenije ob tem opozarja, da podnebne spremembe, ki smo jim priča, vse bolj vplivajo na potrošnika ter otežujejo njegov vsakdanjik, hkrati pa se močno dotikajo tudi celotnega prehranskega sistema.
Zaskrbljujoče stanje po celotni Evropi
Negativne posledice, s katerimi se soočamo, so ogrožanje zdravja zaradi izpušnih plinov, naraščajoče cene hrane, energije in prevoza ter oteženost preskrbe s hrano.
Prehranski sistem v celotni Evropski uniji je na izredno delikatnem nivoju, trpi pa predvsem zaradi podnebnih sprememb, onesnaženosti, izgube biotske pestrosti in razširjenosti nalezljivih bolezni.
Pristojni vidijo rešitev v želji in predvsem odločnosti vzpostaviti takšno okolje, ki bo usmerjeno v trajnost in v katerem bo imel vsak dostop do polnovredne hrane. Tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije sporočajo, da je varna izbira hrane pravica vsakega od nas ter da nobena kriza tega ne bi smela spremeniti.
Kje vse so rešitve?
Sem zagotovo sodi sproščen dostop do zdrave in cenovno dostopne hrane, ki naj bi bila predvsem sezonska in lokalna, pri vsem tem pa ne sme biti nobenih odstopanj od ciljev kmetijsko-prehranske politike, ki temelji na zelenem dogovoru.
V tem sklopu je prav tako potrebno zaustaviti zavajajoče poslovne prakse, ki ne dosegajo zelenih trditev.
Dobro pot mnogi vidijo tudi v izobraževanju potrošnikov, ki naj bi jih s kakovostnimi kampanjami preusmerjali k bolj trajnostni prehrani z minimalno predelanimi živili ter prepoznavanju kakovostnih izdelkov ter izboru tistih, ki so proizvedeni z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida.
Kot naslednjo točko med potencialnimi rešitvami lahko dodamo ekološko pridelavo, ki ne obremenjuje tal ali vodá, pa vseeno ohranja primerno kakovost živil.
Vsak naslednji korak je pomemben
Današnji način pridelave, predelave in trženja nas vse nagovarja, da začnemo postopati drugače. Čeprav smo potrošniki le drobec v celotnem kolesju, pa je razumevanje pomembnosti, da se spremenijo vsi dejavniki, ki oblikujejo izbiro potrošnikov, korak v pravo smer. In vsekakor je treba še dalje vztrajati pri zelenem dogovoru ter strategiji »od njive do mize«.
