Kmetijsko gozdarski zavod Maribor pred novo vrtičkarsko sezono opozarja na premočno gnojenje zemlje. To se kaže v manj kvalitetnem pridelku in onesnaževanju podtalnice. Kako pravilno gnojiti?

Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor ugotavljajo, da vrtičkarji ne poznajo postopkov, predvsem pa potrebnih količin gnojila. S takšnim pristopom onesnažujejo podtalnico in ustvarjajo nekvaliteten pridelek.

Največji problem gnojenje na pamet

Pravilno gnojenje je predpogoj za okolju prijazno in zdravo pridelavo hrane. Če se tega držimo, zagotovimo večjo količino in boljšo kakovost pridelka.

»Največji problem pridelovalcev na vrtovih in drugih manjših površinah, je gnojenje na pamet. Brez strokovne pomoči ali analize tal,« pove Leonida Gregorič, vodja enote laboratorij Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Analiza tal

Preden se lotimo gnojenja je priporočljivo, da ugotovimo, kakšna hranila so v prsti, kamor sadimo. Če se ravnovesje poruši, rastlina slabše sprejema potrebne snovi. Poleg slabega pridelka, tako pridelana hrana ni zdrava.

Strokovnjaki zato priporočajo analizo tal, ki pa je ni potrebno opravljati vsako leto.

»To lahko storite samo enkrat v življenju. Če je analiza res slaba sicer priporočam, da se analiza po petih letih ponovi, drugače ni potrebno. Tako jim tudi strokovnjaki najlažje svetujemo,« doda Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka in specialistka za zelenjadarstvo Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Zakaj toliko gnojimo?

»Ljudje običajno nismo zadovoljni s tem, kar imamo in želimo zmeraj več. V vrtnarstvu se to kaže kot premočno gnojenje in mešanje gnojil. In to v naravni nikdar ni vredu,« razloži Pušenjakova.

Izrednega pomena je, da v primeru kupljenih organskih gnojil sledimo navodilom. »Ni jim potrebno slediti do grama natančno. Pomembno je, da upoštevamo priporočeno količino gnojila na kvadraturo, kjer pridelujemo,« pojasni Pušenjakova. 

Dodatne nasvete in informacije lahko najdete v njenih knjigah, kjer je navedeno tudi, kako izračunati potrebno količino gnojila. 

Tri vrste rastlin glede na gnojenje

Požrešnice, revne rastline in tiste vmes. Tako Miša Pušenjak razdeli rastline glede na potrebno količino gnojila. 

Med požrešnice uvrščamo kapusnice, kamor sodijo zelje, ohrovt, cvetača.

Plodovke potrebujejo vmesno količino gnojila. Sem sodijo bučevke, paprika, paradižnik, feferoni, krompirjevke, sladka koruza, blitva, radič.

Gnojila ne potrebujejo korenček, korenasti peteršilj, rdeča pesa, čebulice in stročnice. Teh rastlin ne smemo gnojiti, saj jim s tem škodimo. 

Pušenjakova posebej poudarja, da je naravno najboljše: »Na vrtovih uporabljamo samo organska gnojila. Brez umetnih, mineralnih gnojil. Če je potreba po kaliju, uporabimo kalijev fosfat, ki je dovoljen v ekološki pridelavi.«

Pomembno je s čim gnojimo

S hlevskim gnojem obvezno gnojimo jeseni. Ob stisku z gnojem zemlja namreč potrebuje nekaj časa, da se ponovno vzpostavi ravnovesje, primerno za rastline. 

S kompostom in kupljenimi organskimi gnojili lahko gojimi spomladi ali jeseni. Vendar je gnojenje s kupljenimi gnojili bolj priporočljivo spomladi, do 14 dni pred sajenjem. 

Posebej pomembno je poudariti, da morata tako hlevski gnoj kot kompost biti ob gnojenju popolnoma preperela. 

Pretirano apnenje še zmeraj prisotno

Še zmeraj se močno pojavlja pretirano apnenje tal. »Poudarjam, da brez analize tal apnenje ni priporočljivo oziroma je pogosto škodljivo,« opozori Pušenjakova. 

Rastline za svoj razvoj ne potrebujejo takšnih količino hrane, kot jih običajno vnašamo. Posledično ne absorbirajo potrebnih snovi, v zemlji pa ostane višek, ki se izpira v podtalnico. Pravilno gnojenje je izrednega pomena za pridelek in okolje. 

Starejše novice