Na slovenskih cestah ta teden, še vse do nedelje poteka vseevropska akcija Hitrost. Policisti tako po vsej državi poostreno preverjajo, ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti.
Neprilagojena hitrost namreč še vedno predstavlja glavni vzrok prometnih nesreč, v katerih se ljudje huje telesno poškodujejo ali celo umrejo. Zgolj lani je v takih nesrečah življenje izgubilo kar 46 ljudi oziroma 44 odstotkov vseh umrlih.
Statistika kljub izboljšanju še vedno previsoka
Na srečo letošnji trendi nakazujejo izboljšanje, saj je v prvem polletju zaradi neprilagojene hitrost umrlo 20 oseb, kar je 14 manj kot v istem obdobju lani.
Ker pa si pri policiji želijo ugodno prometno varnost zadržati tudi v prihodnje, v naslednjih letih pa jo še izboljšati, so že danes in v prihodnje aktivni na področju umirjanja hitrosti.
Največ ljudi je zaradi neprilagojene hitrosti letos umrlo na cestah izven naselij (10 na regionalnih cestah, dva na glavnih cestah), štirje so umrli na avtocestah, trije na cestah v naseljih in ena oseba je umrla na hitri cesti.
Po podatkih policije je med umrlimi največ voznikov osebnih vozil (7) in potnikov v osebnih vozilih (5), sledijo vozniki motornih koles (4), vozniki tovornih vozil (2), umrla pa sta tudi dva pešca.
Nevarnost prometnih nesreč poleti večja
Sicer pa so višje povprečne hitrosti značilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti cest dobre.
Dobra vidljivost, suhe ceste in drugi ugodni dejavniki voznikom dajejo lažen občutek varnosti, zaradi česar vozijo hitreje. Ker pa poletje kot čas dopustov prinaša tudi gostejši promet, do nesreče lahko pride toliko hitreje.
Policisti voznike tako pozivajo, naj gredo na pot pravočasno ter vozijo strpno in umirjeno.
»Z akcijo želimo umiriti hitrosti v prometu in vplivati na zavedanje ljudi, da lahko z zmanjšanjem hitrosti vožnje že za nekaj kilometrov na uro pomembno zmanjšajo tveganje za nastanek prometnih nesreč in težo njihovih posledic. S poostrenim nadzorom hitrosti želimo prometne udeležence opozoriti, naj bodo bolj pozorni na predpisane omejitve hitrosti. Dolgoročni cilj pa je vplivati na voznike, da bi spremenili svoj slog vožnje, in sicer da bi vozili čim bolj defenzivno, umirjeno ter z upoštevanjem šibkejših udeležencev v prometu,« so zapisali na uradni spletni strani Slovenske policije.
