Papež Frančišek je za novega koprskega škofa imenoval Prekmurca Petra Štumpfa.
Do njegove uradne umestitve, ki bo v soboto, 1. februarja 2025, bo dosedanji škof Jurij Bizjak ostal administrator škofije.
Četrti ordinarij obnovljene Škofije Koper
S tem imenovanjem bo Štumpf postal četrti škof ordinarij po obnovi in povečanju Škofije Koper.
V zgodovini so to funkcijo opravljali Janez Jenko, Metod Pirih in Jurij Bizjak.
Od trenutka imenovanja bodo duhovniki v evharistični molitvi molili za »našega imenovanega škofa Petra in zaslužnega škofa Jurija«.
Štumpf se je rodil 28. junija 1962 v Murski Soboti in prihaja iz župnije Beltinci. Po srednji verski šoli v Želimljem je študiral teologijo v Ljubljani in Torinu, kjer je diplomiral iz mariologije. V duhovnika ga je leta 1990 posvetil mariborski škof Franc Kramberger.
Njegova pastoralna pot ga je vodila skozi številne slovenske župnije, med drugim je deloval kot kaplan na Rakovniku in v Sevnici ter bil župnik na Igu in v Mariboru.
Leta 2006 ga je papež Benedikt XVI. imenoval za mariborskega pomožnega škofa, leta 2009 pa za murskosoboškega škofa.
V okviru Slovenske škofovske konference predseduje Komisiji za ekumenizem in medverski dialog ter zastopa Slovensko škofovsko konferenco pri Konferenci redovnih ustanov Slovenije.
Slovesna umestitev novega koprskega škofa bo 1. februarja 2025 ob 10. uri v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru.
Štumpf bo kot koprski škof bo daroval sveto mašo v nedeljo, 2. februarja 2025, ob 11. uri v Konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.
Imenovanje Petra Štumpfa na čelo koprske škofije pomeni novo poglavje v duhovnem življenju Primorske.
Komentarji (24)
Ko ga jebe debelega ocvirka. Morski psi že prežijo nanj v morju, da ga požrejo, če ne bo preveč mastnoče. Na umestitev prihaja tudi Cicollina - pizdolina!
baje je tito dojenčke jedel sa knedlima iz glinastega piskra
ste me danes že tako nasekirali da sem dobil drisko in se podelal v hlače
Sobotainfo nastavlja i odstavlja skofe z tremi tukajdomacimi komentatorji.
KLEMENČIČOVA JE VDOVA baje da je že v kopru tudi….
Lažje se diha.
pride beltinški al bogojinski papinec pa bude ka še neje bilo… te bute hebali ježa po domače
Ka ga nede poleti na vročini pobralo od debelosti.
Bilo bi bolj koristno, če bi koga pobralo od njegove lastne neumnosti.
A so že kakšne informacije o tem, kdo bo nasledil škofa Štumpfa v murskosoboški škofiji?
milan kučan
Debeli fuknjenec, se pravi tij.
kaj pa Merica nede ša z njim?
Dvoličnež si je organiziral romanje beltinčarov v Koper, romarjem na Ptujsko goro pa očital ustvarjanje razdora. P. Toniju celo prepovedal obisk na območju soboške škofije.
Nasa cankovska fara je oskodovana na tauzinte evrov ka je trbejla za luksoz meznarka i pisarna i vetonauk. Gospoud so nan sve pokazali samo se za glavou drzimo.
Vuplen ka de nouvi puspek nacankovi red napravo
Bašek? un še zelenko
Debeluhar se bo cvrl na soncu kot v peklu!!! Projektirajo mu posebno posteljo, ki bo zdržala min. 200 kg! Prihaja na pomoč rodetof franceljn!
Jaz kirek bom posebni poročevalec z umestitve. Potem pa bova z debelim še malo drkala!
Kar nakozlajte se revčki. Takšnega podna kot ste vi še v peklu težko najdeš. Virpooli z vrelim žveplom že čakajo na vas.
Debeluhar samo mastnoča te je!!!!
Ta še za bograč ne bi bil užiten!!!
Što de pa nas prejk zeu?
Pride magyarski püspök.
Tü san že predlago, ka trbej poimenüvati Benedeka Szabolcsa Feketeja, šteroga so nedavno posvetili v pomožnoga püšpeka v Somboteli. Inda je biu kaplan v Porabji pa nan fčiu vöronavuk v šouli. Pa znate ka? Szabolcs Fekete se je nafčo prekmurski moliti pa v cerkvi je po obredi Janoša Kühara držo cejle meše v prekmurščini! Simpatizejro je s slovenstvo pa nas je hrabro, naj nücajmo prekmurski slovenski gezik. Sigdar, kda so pri nas molili Gospoudovo molitev v cerkvi ali kakšij prireditvaj, je tak začo ka Oča naš. Nej Miatyánk. Fsi smo ga radi meli, ka je rejsan pobožen, pošten pa prijazen človek.
Un je maksimalno prikladen za delo düšnoga pastira. Njega bi trbelo v Soboti, znabiti de rejsan mogo voditi pomurske katolike. Bi biu takši, kak inda János Szily, šteri je podpiro Mikloša Küzmiča razvijati prekmursko kniževnost.