Vir: osebni arhiv Luke Zorenča
Luka Zorenč je človek z mnogimi poklici, na svoji karierni poti se je med drugim preizkusil tudi v vlogi pripadnika specialnih enot, kot prostovoljec pa je na lastni koži izkusil vojno stanje v Ukrajini.

Vojak, pripadnik specialnih enot, veterinarski tehnik, avtor in še marsikaj. Pogovarjali smo se z Lukom Zorenčem, ki je tekom različnih poklicnih profilov izkusil že marsikaj. 

Z edinstvenim pogledom na svet nam je zaupal nekaj več o za marsikoga neobičajni življenjski poti, o preizkušnjah in izzivih, s katerimi se je soočal in so ga navsezadnje privedli tudi do poklicne in osebne rasti. 

Ali vojska ali zapor

Marsikoga bi presenetilo, da je za pripadnikom specialnih sil tako izjemna transformacija. Kot član navijaške skupine Green Dragons se je v preteklosti znašel v številnih pretepih, pogosto pa je imel tudi opravka s policijo.

A težavno najstniško obdobje se je končalo, ko ga je pritegnila vojska. Vstop v vojsko mu je zagotovil red in disciplino ter skupno zasledovanje cilja, kljub temu da takrat na pridružitev vojski ni gledal kot načrtno spreminjanje svojega življenja, ga je čez čas prešinilo zavedanje, kaj vse mu je ta ponudila. »Ali vojska ali zapor,« se danes zaveda Zorenč. 

»V vojski je bilo 90 odstotkov pozitivnih izkušenj, te so me oblikovale v takega človeka, kot sem danes,« gleda na čas odslužen v vojski sogovorec. 

Ne glede na vse poklicne profile ob tem dejstvo, da je tam doživel največjo osebnostno rast, ne preseneča, kot razlaga, mu je delo v vojski prineslo največ, ne le, da ga je vojska prisilil k temu, da je stopil izven cone udobja, prav tako mu je zadala nekaj nepozabnih življenjskih lekcij:

»Ko prideš v vojsko, tudi če si najboljši človek na svetu, lahko nastradaš, zaradi napak drugih tudi tebe čakajo, dodatne obveznosti. Včasih tudi, ko ti nisi kriv, lahko še zmeraj 'kratko potegneš', kar te prizemlji, s tem se naučiš ponižnosti. Naučiš se delati v skupini, nekaj, kar manjka ljudem.«

Po njegovem mnenju v današnji družbi ni več prostora za potrpljenja: »Vsi hočejo vse lepo, nobeden ne bi več potrpel, vse želijo, da je enostavno.«

»Navadiš se gledati krvave ljudi, ljudi v bolečini, mrtve ljudi«

Poleg vojske se je Luka prijavil na selekcijo za pripadnika specialnih sil Slovenske vojske, po obsežnem pred selekcijskem postopku, ki vključuje opravljanje psiholoških testov, zdravniških pregledov ter osebnih razgovorov, in letu pa pol specializacije za medicinca, je vsega skupaj osem let deloval kot pripadnik specialnih sil. 

»Kjer je volja, tam je pot,« je bilo njegovo razmišljanje ob odločitvi za poklic, v katerega se ni podal z miselnostjo, koliko odrekanj in samega dela je pred njim. 

In kaj se mu je v teh letih najbolj vtisnilo v spomin? Najbolj ga je zaznamovalo opravljanje specializacije v Združenih državah Amerike, kjer je najprej v teoriji spoznal svet medicine, potem pa svoje znanje prenesel v prakso, kjer je pomagal v različnih urgentnih centrih: 

»Dnevno ti ljudje umirajo, krvavijo, slišiš kričanje, rojevanje otrok. Niso več to knjige in powerpointi. Na začetku ti je čudno, prisoten je tudi strah, potem se pa navadiš na prizore, tudi žalost ti ne pride več toliko do živega. Navadiš se gledati krvave ljudi, ljudi v bolečini, mrtve ljudi.«

»Ljudje se dejansko navadijo živeti z vojno, navadijo se na kaos.« 

Leta 2022 je svet pretresel izbruh vojne v Ukrajini, kamor se je dvakrat odpravil tudi naš sogovornik. Kot prostovoljec je v Ukrajino odšel pomagat takoj na začetku vojne in se po enem letu vrnil.

V Ukrajini je poskrbel za varovanje ekipe 24 ur, ob tem pa pomagal tudi domačinom na železniški postaji Lvov, prvih par dni priskočil na pomoč pri evakuaciji beguncev, dostavili pa so tudi 500 kilogramov medicinskih pripomočkov.

Ekipi 24 ur pa je zagotovil varno pot do mesta, kjer so lahko novinarji nato opravili poročanje napetega stanja v Ukrajini. 

Glede na pretekle izkušnje na vojno stanje gleda sam nekoliko drugače, kot nam je pojasnil nekdanji specialec, je navajen strahot in drugega, kar prinese vojna. Njegovo pojmovanje se razlikuje od običajnega posameznika, okolje, kjer se odvija nenehen kaos in preti nevarnost, mu je bolj domače, kot na primer lokalno okolje. 

Podobno pa so sčasoma dojeli vojno tudi domačini, na začetku vojne je bila popolnoma drugačna slika kot po enem letu: »Ljudje se dejansko navadijo živeti z vojno, navadijo se na kaos.« 

Podobno so se tudi njegovi najbližji na podoben način sprijaznili na njegovo naravo dela: »Navadili so se, to je normalno, ni dolgih poslavljanj na letališčih, pa jokanj, pa objemov, to je služba.«   

Zorenču ni bilo vedno postlano z rožicami, ena izmed težjih preizkušenj, ki ga je doletela, je bila izguba mame in brata, doživljanje neizmerne bolečine ga ni ustavilo, na soočanje s tragedijami, ki sčasoma doletijo vsakega izmed nas, gleda drugače:

»Znam obvladovati svoja čustva, nič se ne bo spremenilo, če se bom zjokal, krivil druge ali sebe in bil vedno jezen, življenje gre naprej, v težkih trenutkih je še vedno treba delati.« 

Ob tem poudarja, da to nikakor ne pomeni, da ne doživlja čustev, saj kot pravi, še vedno predeluje izgubo najbližjih, a na svoj način. 

Izpoved bivšega pripadnika specialnih sil 

Luka na svoje življenje in pretekle izkušnje glede iz drugačnega zornega kota kot ostali, vse prej kot običajne zgodbe, so v njegovih očeh nekaj normalnega, nič kaj posebnega. A kot so mu pomagali ugotoviti najbližji, so pestre dogodivščine in nenavadna življenjska pot vredni, da jih izlije na list papirja. 

Tako je ob pomoči osmih ljudi, nastala knjiga Ris, v kateri je zajeta bogata življenjska pot 'izgubljenca', kot se poimenuje avtor: 

»Govori o izgubljencu, ki se je vmes našel, nato spet izgubil, a naposled vedno našel.«

V izpovedi bralci lahko sledijo osebnemu in profesionalnemu razvoju Zorenča, ki je zajel svoje razmišljanje izpred 15-ih let, ob tem pa vključil svoje zdajšnje poglede na svet, ti so se bistveno spremenili, kot pravi, so vse uporabljene kletvice in opisani trenutki pristni. 

Kaj pa je sedaj na obzorju za nekdanjega 'specialca'?

Nekdanjemu pripadniku specialnih sil v življenju ni dolgčas, njegova pot ni vedno predvidljiva, vedno se najdejo nove pustolovščine, tudi sedaj se večino čas mudi v tujini, kjer deluje kot svetovalec za medicino in varnost.

Po širšem območju Afrike prav tako uči neke vrste taktično medicino, domačine preskrbuje z efektivnimi načini in strategijami, kako se ubraniti pred divjimi lovci. 

Tudi, ko se vrne v domovino si vedno zna zapolniti čas, predvsem poskuša izkoristiti veščine, ki jih je pridobil tekom različnih usposabljanj, med drugim organizira tečaje telesne govorice in situacijskega zavedanja, ljudi uči preživetja v naravi in še kaj. 

Projekt »Odkrito na spletu« sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Komentarji (24)

Govjnvhbb (ni preverjeno)

Tam sploh ni vojne vse ostalo je NATEG svinje podkuplene lažnive prokleti imbacileki crknite že inauk pohabljeni retarderani satanistični fejk mediji! Šli boste v doživljenski zapor i se vas razlastnini vaši otroci bodo pa šli za irgane elitam kerim vi ste hlapci!

Vojak švejk (ni preverjeno)

Psihiatricna pomoc ti lejko pomaga k strpnosti

In reply to by Govjnvhbb (ni preverjeno)

gunec (ni preverjeno)

Bo potreben kar krepek, da pogasi ?!

In reply to by Tanja flasskon (ni preverjeno)

po vojni (ni preverjeno)

naprej vojna, po vojni pa obračuni, kak z zdravnico Franjo: Zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri nosi partizanska bolnišnica pri Cerknem ime, je bila žrtev spletkarskih komunistov. Med vojno, leta 1944, se je skupaj s kolegom Viktorjem Volčjakom, komaj rešila. Obtoževali so jo, da naj bi “namerno in netočno izvrševala svoje dolžnosti” in “nezadostno nadzirala in skrbela za zaupane ranjene tovariše”. Prav tako pa naj bi prispevala k “razkrajanju notranje povezanosti in borbenega razpoloženja med partizani” in “omalovaževala zastavo zavezniške države”.
Zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec se je rešila svojih komunističnih zveri in ostala živa. Tudi Angela Vode je ostala živa, a so jo vlačili po zaporih in ji odvzele vse državljanske pravice. Zakaj? Ker je nasprotovala podpori komunističnih zveri, ljubezenskemu paktu Ribbentrop-Molotov. Janko Premrl Vojko ni imel te sreče. Komunistične zveri so ga zahrbtno umorile. Pa Alfonz Šarh, legendarni komandant Pohorskega bataljona in Tone Tomšič, član ljubljanskega izvršilnega odbora OF? Z njima se komunistične zveri niso same mazale rok, ampak so ju ,,samo" izdale svojim vojnim zaveznikom v revoluciji: Šarha nacistom, Tomšiča fašistom......tako to gre, mi pa objokujemo leseno bolnico, katero je že n-tič odneslo neurje!

451 (ni preverjeno)

Ja, bilo je veliko svinjarije in samovolnjih odločitev posameznikov. Povzročeno je bilo veliko krivic. Sicer vse to s samo bolnišnico nima nič. Vendar na bolnico kot tako, je pač glede na njeno namembnost treba gledati drugače, saj je bila navsezadnje marsikomu nudena življenjsko pomembna pomoč. Vaš ironičen odnos do teh bolnišničnih objektov je nepotreben. Če ne bi bilo takrat požrtvovalnega zdravstvenega osebja, bi bilo mnogo več "objokovanj", saj bi marsikaterega ranjenca "odneslo neurje"!?

In reply to by po vojni (ni preverjeno)

Anti nacist (ni preverjeno)

Domobranc zabiti!!!! SMRT FAŠIZMU!

In reply to by po vojni (ni preverjeno)

tarzan (ni preverjeno)

ko bo moj sin odrasel
bo domobranski oficir

In reply to by Anti nacist (ni preverjeno)

. (ni preverjeno)

Bo diplomiral na Trstenjakovi!?

In reply to by tarzan (ni preverjeno)

Gees (ni preverjeno)

Evropa pac hoce dobiti veliko ozemlje, zato podpiramo to vojno ,

h-rom (ni preverjeno)

»Ljudje se navadijo živeti z vojno, navadijo se na klanje.«. Zelo zanimivi primer je območje Srebrenice, ki je bilo pod zaščito ZN dokler se jim je ljubilo, ko so se glavni igralci naveličali so sklenili MIR v BiH.

In reply to by Gees (ni preverjeno)

9a6 (ni preverjeno)

Prav imate. Zaradi "igre" velikih, je bilo veliko trpljenja. Kako se pa ljudje "navadijo na klanje", pa vedo le tisti, ki so, ali to doživljajo. So stvari, grozote, ki se jih z besedami ne da opisati.

In reply to by h-rom (ni preverjeno)

Lukčev Mesec (ni preverjeno)

Ti pa res ne poznaš ozadja te vojne.

Evropa je tukaj velik poraženec, v gospodarskem smislu.

Bruselj dela vse po navodilih iz Washingtona.

In čez lužo so tudi naredili scenarij za to.

Bistvo te vojne sploh ni Ukrajina.

Ukrajina je samo kolateralna škoda, ki jo bomo v veliki meri plačali tudi prebivalci EU.

Še en spodleteli poskus kavbojev, da ostanejo št. 1 v svetu.

In reply to by Gees (ni preverjeno)

Vojak švejk (ni preverjeno)

In ka bi ti napravo če bi bil Ukrajinec po tvoji izjavi: spizdo bi v Rusijo ali v EU in ko jebe sorojake?! Državljani branijo svojo zemljo pred okupatorjem.

In reply to by Lukčev Mesec (ni preverjeno)

be-gunec (ni preverjeno)

Število ljudi, ki so zapustili Ukrajino od začetka konflikta se šteje v milijone ! So bili doma ne - pre -zadovoljni ?

In reply to by Vojak švejk (ni preverjeno)

Vojak švejk (ni preverjeno)

Vejpa tem nekaj milijonov je porusena stanovanja.

In reply to by be-gunec (ni preverjeno)

2g (ni preverjeno)

"Ko jebe sorojake", kaže lepo število Ukrajinskih migrantov pri nas, ki z vsem srcem, na daljavo "branijo" svojo zemljo pred okupatorjem!?

In reply to by Vojak švejk (ni preverjeno)

. (ni preverjeno)

Pravi okupator se nahaja preko luže!

In reply to by Vojak švejk (ni preverjeno)

22 (ni preverjeno)

Tako je! Zato smo tudi sami soodgovorni za smrt mnogih civilistov, pobitih po zaslugi njihovega lastnega predsednika.

In reply to by Gees (ni preverjeno)

Vojak švejk (ni preverjeno)

Ne serte prekmurski zapečkarji..malo se vrejžete v prst, malo vas pikne čebela, malo van sfali elektrika..že jamrate razvajenci...pojma nemate ka so vojne razmere

tom tom (ni preverjeno)

Če bi bilo leta 1991 več takih Luk bi dan danes še vedno srečno živeli v Jugoslaviji. Tako pa so jo krvavo razkosale tajne službe zahoda. Nič drugače kot Irak Sirijo Libijo itd itd

3a (ni preverjeno)

Res je.

In reply to by tom tom (ni preverjeno)

Ikoz (ni preverjeno)

Država te pošlje na hitro usposabljanje v Ameriko in že lahko drugim predavaš o medecini 😄nič dolgoletnega študija

Srbosjek (ni preverjeno)

Bravo

Srbosjek (ni preverjeno)

Vse na borzi poslati na fronto..

Starejše novice