Foto: Gasilska zveza Slovenije
Danes mineva deset let od ene največjih naravnih nesreč, ki so prizadele Slovenijo. Beseda teče o žledolomu, ki je leta 2014 Slovenijo za več dni ukleščil v leden oklep.

Od 31. januarja do 12. februarja 2014 je na intervencijah sodelovalo več kot 42.000 gasilcev, skupaj je bilo zabeleženih več kot 9500 dogodkov.

»Gasilci so odstranjevali drevesa in vejevje s cest in zagotavljali prevoznost, odstranjevali so žled z električnih kablov in objektov, ob izpadu električne energije so občanom pomagali z elektroagregati ter zagotavljali komunikacijo, ker so odpovedali sistemi telefonije. Pomagali so pri reševanju in evakuaciji, kjer so objekte ogrožali plazovi in viseče drevje. Organizirali so prevoze občanov do zdravstvenih služb, trgovin in zagotavljali drugo nujno oskrbo …« so sporočili z Gasilske zveze Slovenije.

Žledolom je veliko škodo povzročil zlasti na gozdovih, elektroenergetskem omrežju in prometni infrastrukturi. Sanacija posledic ledene ujme je bila dolga in draga, dodatno je razmere poslabšal napad podlubnikov na prizadeta drevesa. Danes je večji del več stomilijonske škode saniran.

Ujma je ohromila življenje, marsikje so bile zaprte šole in podjetja, številni so ostali brez elektrike, pri njenem ponovnem vzpostavljanju pa je na območju Slovenske Bistrice umrl delavec Elektra Maribor.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje tako obsežen žledolom, ki se v Sloveniji običajno pojavlja predvsem na prehodu med Notranjsko proti Primorski, ni bil zabeležen od druge svetovne vojne.

Skupaj je žled poškodoval za več kot pol milijona hektarjev gozda.

Sre, 19.6.2024
Inovativni sistemi omogočajo naravno osvetlitev tudi v prostorih brez oken. Z njimi lahko učinkovito razsvetlite temne kotičke vašega doma ali delovnega prostora.

Kot so za STA še pojasnili na zavodu za gozdove, so morali zaradi mehanskih poškodb drevja kot posledice žleda iz leta 2014 po evidencah doslej posekati več kot šest milijonov kubičnih metrov poškodovanega drevja. 

Posledica ledene ujme je bila tudi namnožitev podlubnikov, zaradi katere so od leta 2015 do 2018 posekali še približno enako količino lesa kot zaradi žleda. Večinoma je šlo za smreko.

Skupaj so tako doslej posekali nekaj več kot 12 milijonov kubičnih metrov lesa. Po grobi oceni je ostalo neposekanih do dva milijona kubičnih metrov poškodovanih dreves, predvsem na težko dostopnih območjih. Ob tem sicer na zavodu pojasnjujejo, da je imela mrtva biomasa z vidika biotske raznovrstnosti celo pozitivne učinke na gozd.

Škoda zaradi posledic žleda je bila v prvem mesecu po ujmi ocenjena na 214 milijonov evrov, a se je v naslednjih letih zaradi namnožitve podlubnikov povečala. Ob predpostavki, da se vrednost lesa zaradi napada podlubnikov v povprečju zmanjša za 20 evrov na kubični meter, znaša škoda zaradi sekundarne namnožitve, upoštevajoč samo zmanjšanje vrednosti lesa, 400 milijonov evrov, dodajajo na zavodu za gozdove.

Starejše novice