Predstavniki politike, gospodarstva in akademske sfere o nujnih korakih za izboljšanje položaja Slovenije na globalnem trgu.
Državni svet Republike Slovenije je v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani pripravil razvojno konferenco z naslovom »Slovenija, konkurenčnost in investicije«.
Tokrat so se na razvojni konferenci, ki sicer nadaljuje lanskoletno razpravo o poslovnem okolju in izzivih zelenega prehoda, osredotočili na vprašanje, kako okrepiti konkurenčnost države ter ustvariti bolj privlačne pogoje za domače in tuje investicije.
Prišli so predstavniki politike, gospodarstva in akademske sfere, ki so razpravljali o nujnih korakih za izboljšanje položaja Slovenije na globalnem trgu.
Številne udeležence konference so nagovorili predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič, predstavnica Evropske komisije Mary Veronica Tovšak Pleterski ter generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.
Lotrič: Konkurenčnost in investicije so za prihodnost strateškega pomena
Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je poudaril, da so konkurenčnost in investicije za prihodnost Slovenije strateškega pomena.
»Kot majhna in odprta država mora Slovenija ustvariti stabilno zakonodajno in predvidljivo davčno okolje ter strateško vlagati v infrastrukturo. Le tako bo ostala privlačna za domače in tuje investitorje,« je poudaril.
Pri tem investicije ne pomenijo le finančnega vložka, temveč tudi prenos znanja, tehnologij, ustvarjanje delovnih mest in večjo odpornost gospodarstva, je pojasnil Lotrič.
Opozoril je še na podatek, ki je bil nato med konferenco omenjen še večkrat: to je skrb vzbujajoča uvrstitev Slovenije na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti ter pozval h konkretnim ukrepom za obrat trenda.
Pred konferenco je spregovorila še generalna sekretarka Državnega sveta Republike Slovenije Monika Kirbiš Rojs, ki je soorganizirala razvojno konferenco.
Frangež: Treba je povezati vse deležnike in združiti napore
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je dejal, da se strinja, da kazalci IMD niso spodbudni, a vendar ostaja optimist.
Poudaril je, da je čas največjih sprememb svetovne ekonomije v človeški zgodovini mogoče uporabiti kot pospeševalnik za transformacijo slovenskega gospodarstva v tehnološkega voditelja, ki bo vodil z inovacijami trajnostnih in naprednih tehnologij, bo pa v ta namen treba povezati vse deležnike in združiti napore.
»Predlogi čez noč, ki se naj udejanjijo čez dva meseca, ne prispevajo h konkurenčnosti Slovenije,« je dodal.
Graščič: Slovenija krepi gospodarsko in znanstveno diplomacijo
Državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič je poudarila, da Slovenija krepi gospodarsko in znanstveno diplomacijo z namenom strateškega, usklajenega in odločnega pristopa k privabljanju investicij ter krepitvi gospodarske odpornosti.
»Verjamemo, da bo povečanemu zanimanju za naložbe na področju biotehnologije, napredne proizvodnje, digitalnih storitev in zelenih tehnologij – v podjetjih, kot so Lek/Sandoz in Revoz/Renalult ali BioTech Hills in Hidria, ter v visokotehnoloških združenjih – sledilo še več vlagateljev,« je dejala.
Tovšak Pleterski: Evropska unija je v središče svojih prioritet postavila krepitev konkurenčnosti
Predstavnica Evropske komisije Mary Veronica Tovšak Pleterski je spomnila, da smo na mejah Evrope ponovno v dobi geostrateškega rivalstva in varnostnih izzivov.
Hkrati smo priča prehodu v razogljičeno gospodarstvo in izredni hitrosti inovacij, ki jih omogoča digitalna tehnologija.
»Krepitev konkurenčnosti Evropske unije je ključna za utrditev položaja Evropske unije v preoblikovanem globalnem okolju. Slovenija mora izkoristiti svoje prednosti in ustvariti pogoje za poslovne investicije, zlasti v strateško pomembne sektorje,« je poudarila.
Svoboda, varnost in avtonomija Evrope bosta odvisni od njene sposobnosti konkuriranja, zato je Evropska unija postavila krepitev konkurenčnosti v središče svojih prioritet, je pojasnila.
Nahtigal: Nujnost pohitritve administrativnih postopkov
Spregovorila je tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.
Najprej je poudarila, da se Slovenija po razvitosti uvršča zelo visoko in da imajo le redke države s tako ravnjo razvitosti še delujočo industrijo.
Majhno, kompleksno in dezinficirano gospodarstvo pa potrebuje dobro poslovno okolje, inovativne ideje, dobre prodajne storitve in prilagodljivost, je poudarila.
Izpostavila še je nujnost pohitritve administrativnih postopkov.
Ob koncu je napovedala, da bo na letošnjem Vrhu slovenskega gospodarstva Gospodarska zbornica Slovenije predstavila gospodarski program »Made in Slovenia«, ki je nastal v sodelovanju z gospodarstveniki.
Sledili sta dve panelni razpravi.
Prvi panel: »Globalne spremembe, konkurenčnost Slovenije in poslovno okolje«
V prvem panelu z naslovom »Globalne spremembe, konkurenčnost Slovenije in poslovno okolje«, ki ga je moderirala generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik, so kot razpravljavci sodelovali Denis Mancevič, nekdanji diplomat in poslovnež, Peter Wostner z Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar), Barbara Krajnc s Slovenskega tehnološkega foruma, GIZ, Boštjan Čeh iz Bio Tech Hills in Iztok Seljak iz Hidrie.
Razpravljali so o geopolitičnih tveganjih, poslovnem okolju, tehnoloških panogah in izpostavili nujnost hitrejšega prilagajanja Slovenije, da ohrani korak v globalni bitki.
Hitrejše prilaganje trendom
V razpravi so govorci opozorili na vpliv globalnih geopolitičnih sprememb (trgovinske napetosti, energetska negotovost in novi varnostni izzivi) na konkurenčnost Slovenije in izpostavili nujnost hitrejšega prilagajanja ključnim trendom, predvsem digitalizaciji.
Posebej so bila izpostavljena področja z visokim potencialom za dvig gospodarske konkurenčnosti: visokotehnološke panoge, biotehnologija in avtomobilska industrija.
Govorci so izpostavili tudi nujnost tesnejšega povezovanja znanosti, gospodarstva in države, saj lahko le usklajeno delovanje omogoči preboj na področjih z visoko dodano vrednostjo.
Prav tako so se strinjali, da je treba dati več pozornosti izobraževalnemu sistemu in učinkovitemu zdravstvu. Zadržati pa moramo lastne visoko kvalificirane kadre in hkrati privabiti kadre iz tujine.
Mancevič je opozoril, da je čakanje na velike reforme, medtem ko bi lahko z malimi koraki okrepili konkurenčnost, škodljivo.
»V današnjem svetu ključen vzvod rasti za dodano vrednost na zaposlenega prihaja iz oblikovanja in o tem se v Sloveniji sploh ne pogovarjamo,« je poudaril in dodal, da moramo okrog področij z visokim potencialom za dvig gospodarske konkurenčnosti zgraditi cel podporni sistem.
Wostner je poudaril:
»Čas je, da Slovenija tudi v dejanjih preskoči v 21. stoletje in se iz sledilca prelevi v inovatorja.«
Umar med drugim že dlje časa poudarja, da je treba davke prestrukturirati.
Pri investicijah v oprijemljiv kapital je Slovenija na 5. mestu, pri investicijah v neoprijemljiv kapital smo na 14. mestu in še drsimo, zato moramo nujno pospešiti vlaganja v raziskave in razvoj, digitalizacijo in kadre, je še povedal Wostner.
Kranjc je poudarila pomen na znanju temelječe družbe, zmagovalne miselnosti in podpore prebojnim podjetniškim idejam ter da izobražujemo premalo programerjev in računalničarjev.
»Zelo dobri smo v pisanju strategij, pri izvedbi nam pa šepa. Zelo bi si želela, da v Sloveniji ne vlagamo samo v stroje in zidove, ampak da podpiramo tudi razvojna podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega,« je povedala.
Čeh je poudaril: »Slovenija kot majhna država ne more graditi na kapacitetah, lahko gradi samo na znanju in inovacijah – iz drugih držav mora pritegniti znanje in inovacije in ustvariti pogoje, da razvojno usmerjena podjetja tukaj ostanejo.«
Davčna blagajna po njegovem mnenju ne sme biti le pobiranje denarja, ampak mora biti investicija prihodnost. Meni tudi, da potrebujemo jasno izražene razvojne prioritete in visoko kvalificirane kadre.
Seljak je kritično ocenil, da je Evropska unija izgubljena v času in prostoru in ne razume časa trenutka, zato posledično zaostaja za ostalimi celinami, Slovenija pa je znotraj Evropske unije pod povprečjem njene razvitosti.
»Ne razumemo, kaj prihaja iz vzhoda in ostajamo v coni udobja. Evropska avtomobilska industrija je primer bivanja v coni udobja zadnjih 20 let, še vedno ne razumemo, da je prihodnost v baterijsko podprtih električnih vozilih,« je dejal.
Dodal je, da moramo delati več in boljše. Ključni za napredek so po njegovem mnenju samozavest, ambicioznost, sodelovanje in jasno definiran nacionalni interes.
Kako privabljati investicije in ukrepi za konkurenčno okolje?
Drugi panel z naslovom »Kako privabljati investicije in ukrepi za konkurenčno okolje« je moderiral Gorazd Justinek in je bil posvečen vprašanju, kako Slovenijo umestiti kot privlačno destinacijo za domače in tuje investitorje.
V pogovoru so sodelovali Andreja Jaklič iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Andreja Bucik Primožič iz podjetja Lek/Sandoz, Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije in Matej Rus, organizacijski vodja mednarodne konference Podim.
Sogovorniki so poudarili, da Slovenija potrebuje privlačnejše pogoje za vlagatelje.
Poudarili so, da lahko startup ekosistem postane pomembna prednost Slovenije v primerjavi z drugimi državami v regiji, a le ob dolgoročni zavezi k stabilnemu poslovnemu okolju, dostopu do tveganega kapitala, ustrezni regulaciji in globalnih partnerstvih.
Med glavnimi ovirami za privlačnost Slovenije za vlagatelje so izpostavili previsoke davčne obremenitve, predolge administrativne postopke in nezadostnost strateških vlaganj v raziskave in razvoj.
Kot ključne ukrepe za preseganje trenutnega stanja so navedli zmanjšanje birokracije, spodbujanje naložb v napredne tehnologije in inovacije ter dosledno izvajanje obstoječih razvojnih načrtov.
Jaklič je prestavila študijo o mnenju tujih investitorjev o slovenskem poslovnem okolju.
Tuje neposredne investicije so pomembne, saj kljub temu da so po številu podjetij relativno skromne, predstavljajo skoraj četrtino dodane vrednosti.
Prednosti slovenskega poslovnega okolja za tuje investicije predstavljajo lokacija, kadri in podjetja, ovire pa administracija, poslovna klima, neodzivnost institucij in splošno poslovno okolje, vključno z zapleteno zakonodajo in nepredvidljivo politiko.
Tuji investitorji posledično po njegovih besedah vse pogosteje razmišljajo o selitvi iz Slovenije.
Bucik Primožič pa je poudarila: »Ko vsi deležniki delujemo usklajeno, torej podjetja, izobraževalne ustanove, lokalna skupnost in država, lahko Slovenija ponudi stabilno okolje za trajnostno rast.«
Predstavila je zgodbo Lek/Sandoz kot primer dobre prakse.
Ivanc je ob tem ocenila, da se je konkurenčnost poslabšala. Večinski trg za slovenska podjetja še vedno predstavlja Evropska unija.
Na izvozno konkurenčnost vplivajo stroški proizvodnje blaga in storitev, ki so se povišali, predvsem zaradi bremena stroškov dela in cene energentov, posledično pa izgubljamo trg, je pojasnil.
Rus pa je pojasnil, da so startup podjetja inovativna podjetja, ki imajo le dva možna izida, ali se povzpnejo ali pa propadejo.
Slovenija je na lestvici konkurenčnosti okolja za startupe na nezavidljivem mestu.
Zatakne se namreč že pri pogojih tradicionalnega inovacijskega ekosistema, specifične startup politike pa nimamo.
»Startupi so dokaz, da Slovenija premore talent, inovacije in globalne ambicije.
Podpora startupom ni zgolj pomoč posameznim podjetjem, temveč strateška naložba v privlačnost in konkurenčnost države,« je poudaril.
Groznik: Konkurenčnost je ključna za zagotavljanje socialne države
V zaključnem delu konference je direktor podjetja MSIN Peter Groznik spregovoril o pomenu konkurenčnosti.
»Konkurenčnost je atraktivnost poslovnega okolja za aktiviranje kapitala in ljudi. Pri privabljanju tujega kapitala in tujcev, da bi se zaposlili v Sloveniji, smo slabi. Pri aktiviranju slovenskega kapitala in domačih ljudi, tudi nismo najboljši.
Pri izseljevanju iz Slovenije smo nadpovprečni. Vse to kaže, da je Slovenija izgubila zavedanje, zakaj je konkurenčnost pomembna za vse nas. Konkurenčnost je namreč ključna za zagotavljanje socialne države,« je dejal.
