V petek bo prekmurski kantavtor proslavil trideset let gostovanj v Križankah.

V letu osamosvojitve Slovenije je tudi Vlado Kreslin uradno stopil na samostojno pot. Z zasedbo Martin Krpan se je po dveh posnetih albumih razšel in znova začel ustvarjati kot solistični izvajalec.

Tako je istega leta izšla plošča Namesto koga roža cveti, na kateri se je ob naslovni skladbi našla tudi Tista črna kitara, brez katerih ne mine noben Kreslinov koncert in prvič je stopil na oder Križank.

V Plečnikov avditorij se je od takrat znova in znova vračal vsako poletje. 27. avgusta bo z razširjeno zasedbo proslavil tri desetletja koncertov (zaradi obnove Križank bo tako kot lani izjemoma koncert na Kongresnem trgu), za jesen pa pripravlja izdajo prvenca na vinilnem formatu.

Med pripravami na nastop smo ga ujeli za nekaj vprašanj.

S prihajajočo jesenjo in potencialnimi dodatnimi omejitvami za kulturne prireditve ne moreva mimo teme, okrog katere se že leto in pol vrtijo naša življenja. Koliko se je za vas spremenilo dojemanje glasbenika v koronskih časih?

Slovenski glasbeniki so bili v koronskem času dojemani kot pozabljeno trinajsto prase. Nič jim ni pomagalo, da so v zadnjih tridesetih letih odigrali tisoče dobrodelnih koncertov in reševali socialne in vseh vrst stiske, ki jih slovenski politiki niso znali, mogli ali hoteli rešiti.

Pred vami je tridesetletnica tradicionalnih poletnih nastopov v Križankah, ki bo tokrat (spet) izjemoma na Kongresnem trgu. Vam je kaj ostalo posebej v spominu s prvega nastopa v Plečnikovem avditoriju?

Leta 1991 smo imeli prvi 'uradni' nastop na odru Križank v okviru Festivala Ljubljana. Leto pred tem smo prvič nastopili v preddverju Križank. Spomnim se, da je pršil dež, v publiki pa je bila tudi navdušena množica Kitajcev, ki so se tam slučajno znašli. Kljub dežju smo igrali in publika je vztrajala z nami. Aleš Debeljak je potem napisal navdahnjeno recenzijo tega našega nastopa, ki smo jo objavili na ovitku CDja Spominčice. Takrat nas je bilo na odru precej manj kot nekaj let pozneje, ko so zasedbo podprli še člani Malih bogov. Takrat so blesteli cimbalist Miško Baranja, violinist Janči Kociper, njegov brat kontrabasist Jožek Kociper in harmonikaš Tonek Rajnar. Poleg mene sta pela še moja starša. Pevka Marija Maučec se je priključila kmalu po tem.

Na odru bodo tokrat z vami Mali bogovi in oče Milan. Se bo pridružil še kakšen gost presenečenja iz te tridesetletne zgodbe?

Na odru bo razširjena zasedba Malih bogov in Beltinške bande, pridružil se nam bo istrski biser Šajeta, s katerim bova zapela Rulet in novogoriški Pevski zbor Reunion.

Vlado in Mali bogovi lani avgusta na Kongresnem trgu v Ljubljani. foto: Mimi Inhof

Letos je hkrati tudi tridesetletnica izida solističnega prvenca Namesto koga roža cveti. Se ob jubileju pripravlja kaj posebnega?

Jubilej izdaje albuma, ki je bil hkrati prvi CD v samostojni Sloveniji, bomo proslavili s prvo izdajo na dvojni vinilni plošči. Tako bodo tudi ljubitelji gramofonskih plošč prišli na svoj račun.

Tisti album je bil nabor pesmi, ki so prihajale iz različnih koncev, nekaj je bilo solističnih, tri so bile iz nabora (takrat že razpadle) zasedbe Martin Krpan, gostovala je Beltinška banda, kakšna skladba je bila posneta že pred leti, a do takrat ni izšla na nosilcu zvoka. Bi lahko dejali, da gre za album, kjer so se te glasbene poti križale in tako tlakovale pot po eni strani solističnim albumom in po drugi obuditvi Beltinške bande na Spominčicah?

Takrat nisem kaj dosti razmišljal o konceptu albuma, pomembno je bilo, da se te pesmi zabeležijo. Leta 1991 so bili malo drugačni časi ... Ampak, kot pravite, ta album je bil nekakšno križišče mojih različnih glasbenih poti.

Verjetno ste si album vsaj enkrat znova zavrteli. Se je katera od pesmi po dolgih letih vsaj občasno vrnila v koncertni repertoar?

Kar precej pesmi s te plošče izvajam na nastopih sam ali z Malimi bogovi in Beltinško bando; npr. Namesto koga roža cveti, Tista črna kitara, Dan neskončnih sanj, Pot v raj, Vsi so venci vejli, Tvoje jutro … Pravzaprav je to kar kultna plošča. (smeh)

V arhivu se najde nekaj posnetih skladb, ki še niso uradno izšle. Bodo kdaj izdane? A počasi, počasi nastaja material za naslednji album? Bo na vnovični izdaji prvenca kaj dodatnega materiala (studijskega ali koncertnega) iz tistega obdobja?

Nov material ves čas kaj nastaja, izide pa običajno takrat, ko dozori. Na avtentičnem ponatisu, torej vinilki Namesto koga roža cveti, bodo samo skladbe, ki so bile na originalnem CDju.

Se decembra po dveh letih vračajo tudi tradicionalni nastopi v Cankarjevem domu?

Na decemberskih nastopiih v Cankarjevem domu (15., 16. in 17. decembra) bomo v celoti izvedli album Namesto koga roža cveti, seveda pa še vrsto skladb, ki so nastale v zadnjih tridesetih in več letih.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Čarnakita ra (nepreverjen)

Tebe šče sploj šče štou poslüjšati?

gesaa (nepreverjen)

njega ze dolgo vec noben, mogoce samo se njegove pesmi.

In reply to by Čarnakita ra (nepreverjen)

Linkoln (nepreverjen)

Postal je Žagar,za domače poslušalce v prekmurji se sploh ne zmejni. Naj samo bou tan v Ljubljani,nan ga vec nej trbej.

A misliš (nepreverjen)

Starejše novice