Smilj s svojimi drobnimi rumenimi cvetovi in močnim sredozemskim vonjem že stoletja velja za nekaj posebnega.
Ker cvetovi smilja tudi po sušenju dolgo ohranijo barvo in obliko, se ga je oprijelo ime nesmrtnica oziroma immortelle. Danes ga najdemo v kozmetičnih izdelkih, čajih, izvlečkih in dragocenem eteričnem olju.
Ko govorimo o zdravilnih lastnostih, je najpogosteje mišljen laški smilj oziroma Helichrysum italicum, rastlina, ki uspeva na suhih, sončnih in kamnitih območjih Sredozemlja.
V tradicionalnem zdravilstvu so ga uporabljali pri ranah, podplutbah, vnetjih, kašlju in prebavnih težavah. Sodobne raziskave so v njem odkrile številne rastlinske spojine, med njimi flavonoide, fenolne kisline in terpene.
Najbolj ga cenijo zaradi protivnetnega delovanja
Smilju najpogosteje pripisujejo protivnetne in antioksidativne lastnosti. Laboratorijske raziskave kažejo, da lahko nekatere njegove sestavine vplivajo na procese, povezane z vnetjem, ter pomagajo omejevati delovanje prostih radikalov.
To je eden od razlogov, da je izvleček smilja tako priljubljen v izdelkih za občutljivo, razdraženo ali zrelo kožo. Vendar večina dokazov še vedno izhaja iz laboratorijskih poskusov in raziskav na celicah, zato rezultatov ne moremo neposredno enačiti z dokazanim zdravljenjem bolezni pri ljudeh.
Priljubljen je predvsem v negi kože
Eterično olje in izvlečke smilja pogosto najdemo v kremah, serumih in oljih za nego kože. Pripisujejo jim sposobnost pomirjanja rdečice, nego kože po manjših poškodbah ter izboljšanje videza brazgotin in podplutb.
Nekatere raziskave nakazujejo, da lahko izdelki, ki vsebujejo smilj, zmanjšujejo oksidativni stres in izboljšajo navlaženost kože. Toda v kliničnih študijah je bil smilj pogosto uporabljen skupaj z drugimi aktivnimi sestavinami, zato ni mogoče zanesljivo določiti, kolikšen del učinka je povzročil prav smilj.
Lahko deluje tudi proti nekaterim mikrobom
V laboratorijskih raziskavah so eterično olje, izvlečki in hidrolat smilja pokazali delovanje proti nekaterim bakterijam in glivam. Raziskovalci menijo, da je učinek povezan s kombinacijo različnih snovi, med katerimi so pogosto alfa-pinen in gama-kurkumen.
To še ne pomeni, da lahko smilj nadomesti antibiotike ali protiglivična zdravila. Večina takšnih poskusov je bila izvedena v laboratoriju, kjer so pogoji in koncentracije precej drugačni kot pri uporabi na človeku.
Kaj pa čaj iz smilja?
Smilj se tradicionalno uporablja tudi v obliki čaja oziroma poparka. Zgodnje raziskave preučujejo njegov morebitni vpliv na prebavila, črevesno mikrobioto in vnetne procese.
Pregled kliničnih raziskav je sicer našel nekaj študij o uporabi smilja pri kašlju, bolečinah in duševni izčrpanosti. Ker je bil v večini primerov kombiniran z drugimi rastlinami ali sestavinami, raziskovalci poudarjajo, da so potrebne kakovostnejše študije, v katerih bi preizkušali samo smilj.
Pri eteričnem olju je potrebna previdnost
Eterično olje smilja je zelo koncentrirano, zato ga ne nanašamo nerazredčenega na večje površine kože in ga ne uživamo brez navodila ustrezno usposobljenega strokovnjaka. Pred uporabo kozmetičnega pripravka je smiselno opraviti preizkus na manjšem delu kože.
Pri občutljivih ljudeh se lahko pojavijo alergijske reakcije, zlasti pri osebah, ki so preobčutljive na rastline iz družine nebinovk. Previdnost je priporočljiva tudi med nosečnostjo, dojenjem, pri otrocih in ob jemanju zdravil.
Čudežna rastlina ali zanimiva pomoč iz narave?
Smilj vsebuje številne zanimive bioaktivne snovi in ima dolgo zgodovino tradicionalne uporabe. Najobetavnejši so podatki o njegovem antioksidativnem, protivnetnem in protimikrobnem potencialu, še posebej pri negi kože.
Kljub priljubljenemu imenu »nesmrtna rastlina« pa smilj ni čudežno zdravilo. Raziskave so obetavne, vendar je za zanesljive zdravstvene trditve potrebnih še več kakovostnih kliničnih študij na ljudeh. Najbolje ga je razumeti kot dopolnilo premišljeni negi, ne pa kot nadomestilo za zdravljenje.
