Kaj bo od selitev ministrstev dobilo Pomurje? Vlada razkrila, kako bo izbirala kraje

Decentralizacija državne uprave je bila ena od vidnejših napovedi nove vlade, prve konkretne poteze pa so že nakazale, da ministrstva in njihove službe v prihodnje ne bodo nujno ostale skoncentrirane le v Ljubljani.

Medtem ko sta Maribor in Novo mesto že dobila konkretnejše napovedi, se je v boj za del državne uprave tudi uradno vključila Murska Sobota. 

Župan Damjan Anželj je ministru za kmetijstvo Janezu Ciglerju Kralju poslal predlog, naj del ministrstva umestijo prav v pomursko prestolnico.

Občina ministru poslala uraden predlog

Kot smo že poročali, se je v zadnjih mesecih večkrat omenjala možnost, da bi se v Mursko Soboto preselilo ministrstvo za kmetijstvo oziroma vsaj del njegovega resorja.

Anželj je poudaril, da je Pomurje najbolj izrazito kmetijska regija v Sloveniji. Leta 2020 je bilo v regiji 7084 kmetijskih gospodarstev, kmetijska zemljišča v uporabi pa so predstavljala 48 odstotkov njene površine. Pomurje izstopa tudi po deležu njiv in prašičereji, saj se v regiji redi približno 40,9 odstotka vseh prašičev v Sloveniji.

Grah od vlade zahteval konkretne odgovore

Vprašanje prihodnje razporeditve ministrstev je že julija odprl tudi pomurski poslanec Matej Grah iz vrst Gibanja Svobode. Na vlado je naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem jo je pozval, naj razkrije konkretnejše načrte glede napovedane decentralizacije državne uprave.

Grah je vlado vprašal, katera ministrstva namerava preseliti iz Ljubljane in v katere kraje, po kakšnih kriterijih bodo izbirali lokacije ter ali bo pri selitvah zagotovljena enakomerna zastopanost slovenskih regij.

Zanimalo ga je tudi, kdaj bodo selitve izvedene, koliko bodo stale, koliko javnih uslužbencev bi lahko zamenjalo kraj dela in kako bodo urejali položaj zaposlenih, ki se na nove lokacije ne bi želeli preseliti.

Konkretnega seznama ministrstev in krajev še ni

Vlada je zdaj na Grahovo poslansko vprašanje odgovorila, vendar iz njenega odgovora še ni mogoče razbrati, katero ministrstvo oziroma njegovo organizacijsko enoto bi lahko dobilo Pomurje. Organi državne uprave že zdaj opravljajo svoje naloge v 63 krajih zunaj Ljubljane, vlada pa namerava to mrežo v mandatu med letoma 2026 in 2030 še širiti.

Predvideno je tudi postopno umeščanje sedežev oziroma posameznih organizacijskih enot ministrstev in drugih državnih organov v regionalna središča.

Toda seznam dodatnih ministrstev, njihovih organizacijskih enot in krajev, kamor naj bi jih preselili, še ni dokončno določen. Odločitve bodo sprejemali postopoma, na podlagi strokovnih, organizacijskih, kadrovskih, prostorskih in finančnih analiz.

Pri izbiri bo pomembno tudi zmanjševanje razvojnih razlik

Vlada je ob tem razkrila kriterije, ki bodo vplivali na odločanje o posameznih selitvah.

Med drugim bodo upoštevali prispevek k zmanjševanju razvojnih razlik in krepitvi regionalnih središč, naravo dela posameznega ministrstva, dostopnost storitev ter razpoložljivost ustreznih prostorov v lasti države.

Pomembni bodo tudi prometna dostopnost, digitalna povezanost, razpoložljivost kadrov ter celotni stroški posamezne selitve. Vlada bo preverjala tudi dolgoročno gospodarnost posamezne rešitve.

To bi lahko bilo pomembno tudi pri morebitni selitvi dela državne uprave v Mursko Soboto, saj bodo pri izbiri lokacij pomembno vlogo igrali prav razpoložljivi državni prostori in razvojne potrebe posameznih regij.

Po eno ministrstvo v vsako regijo?

Vlada sicer opozarja, da bolj uravnotežena razporeditev državnih funkcij ne pomeni, da bo vsaka statistična regija avtomatično dobila svoje ministrstvo.

»Enakomerna zastopanost pri tem ne pomeni mehanične razporeditve enega ministrstva v vsako statistično regijo,« pojasnjujejo.

Pri odločanju bodo upoštevali razvojne potrebe regij, njihove zmogljivosti ter naravo dela posameznih državnih organov. Hkrati zagotavljajo, da bodo gledali skupni učinek vseh selitev in preprečili, da bi se državne funkcije znova skoncentrirale zgolj v enem ali dveh večjih središčih.

Selitve skozi celoten mandat

Decentralizacija naj bi potekala v več fazah skozi celoten mandat vlade, torej do leta 2030.

V prvi fazi bodo pregledali obstoječo mrežo državne uprave, popisali razpoložljive državne nepremičnine ter pripravili organizacijske in finančne analize.

Šele nato bodo določili prednostne projekte. Prednost naj bi imele predvsem lokacije, kjer so že na voljo ustrezni prostori v lasti države in kjer bo spremembe mogoče izvesti brez večjih posegov v delovne procese.

Minister obljubil prve premike v nekaj mesecih

Zamisel o selitvi kmetijskega ministrstva v Pomurje se je pojavila že med predvolilno kampanjo. Minister Janez Cigler Kralj je nato julija v pogovoru za televizijo IDEA napovedal, da bodo del upravnega sektorja ministrstva »gotovo« preselili na vzhod države.

Kot možne lokacije je navedel Mursko Soboto, Ptuj in Maribor, prve konkretnejše premike pa napovedal v obdobju treh do šestih mesecev. Iz odgovora vlade še ni razvidno, katero mesto ima prednost.

Bo vlada prisluhnila predlogu Murske Sobote?

Medtem ko sta Maribor in Novo mesto že dobila konkretnejše napovedi glede prihodnje prisotnosti ministrstev, za Pomurje dokončne odločitve še ni.

Murska Sobota je svojo kandidaturo zdaj podprla z uradnim predlogom in podatki o pomenu kmetijstva v regiji. Ali bodo ti argumenti prepričali vlado, bo znano šele po pregledu državnih nepremičnin, opravljenih analizah in določitvi prednostnih selitev.