Little Ann prihajajo iz Gornje Radgone, kjer cmarijo svoj zvarek grunga in metala. Na ravni zvoka nihajo od komada do komada, zaradi česar so v kratki sekvenci treh pesmi sposobni publiko tako navdušiti kot tudi pustiti popolnoma hladno. Najprej malo grunge svetobolje, potem metalski dvojni pedal, nato zopet malo užaljene jeznoritosti. Zdaj mogočen, kompakten, skoraj stadionski zvok, medtem ko se že naslednji komad lovi med koherenco in dezintegracijo.
Tisztan a cel fele prihajajo iz madžarskega Egerja. Tam domuje na prvi pogled malce nenavadna reč, imenovana Hare Krišna Hardcore festival, nenavadna vsaj za nas, ki smo ob borcih za zavest Krišne navajeni najprej pomisliti na zvončke, kadila, tamburine in harmonije. No, bojda vsevišnjemu Krišni godi tudi melodični hardcore punk, vsaj dokler mu ga s čistim srcem iskreno svirajo za razsvetljenjem stremeči. Da ne bo pomote, gre za polnokrven hardcore bend, in če ne bi bilo v duhovno sfero intoniranega intra ter pesmi v sanskrtu, bi poslušalec brez znanja madžarščine le stežka uganil, da imajo nastopajoči karkoli opraviti z gibanjem za zavest Krišne. Energičen, poskočno melodičen kuriozum. Harecore.
Batina, metalski hardcore bend, ki domuje v Murski Soboti, je v najboljši možni maniri zaključila sobotni večer. Sobočanci s pridruženim radgončanarom so prepričljivo, uigrano, seksi zagruvano koncertno doživetje, ki vrača vero v ustvarjalno moč metal/hardcore polja z malce po Rammstein maniri dišečimi kitarskimi rifi in pevcem, ki mu, kolikor nam je to uspelo korektno dognati, niso tuja stranpota in blodnje želje, ki naseljuje človeka. Batina so za zgoraj podpisanega odkritje in naresnejši kandidat za nosilca metalske štafete mladosti na teh prostorih, odkritje, ki pa ga bo potrebno, preden se začno superlativi sipati brez rezerve, potrebno še enkrat preveriti in ugotoviti korelacijo med mentalnim in objektivnim stanjem oz. bolje rečeno faktor vpliva prvega na presojo zadnjega. Prepričajte se sami.
