Strogi demografski in geografski pogoji ogrožajo lekarniško dejavnost v manjših občinah, med njimi tudi v Apačah in Rogašovcih.
Leta 2017 sprejeti Zakon o lekarniški dejavnosti je za umeščanje lekarn v lekarniško mrežo določil stroge demografske in geografske pogoje.
Nova lekarna mora biti dovolj oddaljena od najbližje, hkrati pa mora na njenem gravitacijskem območju živeti zadostno število prebivalcev. Za lekarne, ki so ob sprejetju zakona že delovale, je bila določena začasna izjema, ki pa po izteku obstoječih koncesij ne bo več veljala.
Ključni rok je leto 2027, ko se iztečejo posamezne obstoječe koncesije. Lekarne, ki danes delujejo na podlagi prehodnih določb, v številnih manjših krajih novih morda ne bodo mogle pridobiti.
Kot smo poročali, so poslanci Sara Žibrat, Matej Grah in Dejan Süč iz vrst Gibanja Svobode ter Damijan Bezjak Zrim iz vrst Socialnih demokratov, 28. avgusta na ministra za zdravje Tadeja Ostrca naslovili skupno pisno poslansko pobudo, v kateri zahtevajo, da država še pred iztekom koncesij pripravi zakonsko rešitev.
Po objavi smo se za odziv obrnili na občine Razkrižje, Apače in Rogašovci, kjer je nadaljnje delovanje lekarniške dejavnosti pod vprašajem.
Nova stavba stoji, soglasje ministrstva pa še čaka
V občini Apače so junija letos odprli novo Zdravstveno postajo Apače, v kateri so urejeni prostori za lekarno. Obstoječa koncesijska pogodba poteče že konec leta 2026.
Skupaj s sosednjimi občinami so v fazi sprejemanja novega odloka o koncesiji za opravljanje lekarniške dejavnosti, za katerega potrebujejo soglasje ministrstva za zdravje.
»Lekarniška podružnica je za občino in njene prebivalce ključna lokalna storitev,« so pojasnili in dodali, da bo dokončna ocena prihodnjega delovanja znana, ko bodo pridobljena vsa zakonsko potrebna soglasja.
Medobčinsko povezovanje kot izhod iz zakonske slepice
Ker strogi demografski in geografski pogoji manjšim občinam neposredno izpolnjevanje pogojev otežujejo, so se v Apačah s sosednjimi občinami povezali v širše koncesijsko območje.
»Pričakujemo, da bomo z medobčinskim sodelovanjem zadostili vsem zakonskim pogojem,« so pojasnili.
Cilj novogradnje je bil, da se pod eno streho dolgoročno združita primarna zdravstvena oskrba in lekarniške storitve.
Več kot 3500 prebivalcev brez alternative
Lekarniška podružnica v Apačah zagotavlja storitve za več kot 3500 prebivalcev. Morebitno zaprtje bi po oceni občine najbolj prizadelo starejše in kronične bolnike.
»Namensko zgrajeni prostori za lekarno v novi stavbi bi ostali prazni. To bi povzročilo veliko gospodarsko in družbeno škodo za celotno lokalno skupnost,« so opozorili.
Zakon naj sledi dostopnosti, ne številkam
Na občini menijo, da bi morala zakonodaja namesto strogih demografskih meril slediti načelu dejanske dostopnosti javnih storitev.
»Država bi morala zakonsko podpreti primere, ko se občine povezujejo v skupna koncesijska območja in ko lokalna skupnost sama zagotovi infrastrukturne pogoje. Zakon bi moral omogočiti ohranitev podružnic povsod, kjer sta izkazana jasen javni interes in lokalna pripravljenost za investicije,« so zapisali.
Na vprašanje, ali obstaja realna možnost, da bi Apače ostale brez lekarne, so odgovorili: »Verjamemo, da država ne bo ignorirala dejstva, da imamo od leta 2026 popolnoma novo zdravstveno postajo in prostore, ki čakajo za lekarno.«
Rogašovci: Težko si predstavljamo, da bi ostali brez lekarniških storitev
V Občini Rogašovci so s trenutnim delovanjem lekarniške podružnice zadovoljni.
»Težko si predstavljamo, da bi zaradi veljavnih zakonskih določb po izteku koncesije leta 2027 ostali brez lekarniških storitev,« so pojasnili in dodali, da si podružnico želi ohraniti tudi njen sedanji izvajalec.
Pogoj sosednosti kot nepremostljiva ovira
Ključna zakonska ovira za Rogašovce je pogoj geografske sosednosti.
»Zakon po preteku sedaj veljavnih koncesij ne dovoljuje sprejema skupnega koncesijskega akta in podelitve koncesij občin, ki niso med seboj sosednje,« so pojasnili.
Rogašovci namreč niso sosednja občina Gornji Radgoni, ki bi bila naravni partner za skupno koncesijsko območje.
Medobčinsko povezovanje, ki ga kot rešitev izkorišča občina Apače, za Rogašovce po veljavnem zakonu ni mogoče.
Starejši in bolni bi bili najbolj prizadeti
Natančnega podatka o številu uporabnikov lekarniških storitev na občini nimajo. Pri oceni izhajajo iz skupnega števila občanov ter uporabnikov storitev osebnega zdravnika in zobozdravnika, pri čemer opozarjajo, da vsi uporabniki teh storitev niso občani Rogašovcev.
»Morebitno zaprtje lekarne bi za starejše, gibalno ovirane in občane brez lastnega prevoza pomenilo dodatno časovno, organizacijsko in finančno breme,« so pojasnili.
Ti bi morali za prevzem zdravil potovati v bolj oddaljene kraje, ob že tako omejenih možnostih javnega prevoza na podeželju.
Rešitev je znana, volje za spremembo pa ni
Na občini zahtevajo ukinitev pogoja sosednjih občin in ohranitev ureditve, ki je veljala pred novelo zakona.
»S tem bi zagotovili nemoteno izvajanje lekarniške dejavnosti tudi v manjših in obmejnih občinah,« so zapisali.
Na vprašanje, kdaj pričakujejo odločitev države, so odgovorili: »Jasno odločitev bi si že želeli lansko leto, ko smo začeli opozarjati na ta problem. Upamo pa, da bo čim prej.«
Absurdna situacija: zdravnik ostane, lekarne ne bo
Pomurski poslanci v svoji pobudi opozarjajo na paradoks, ki bi lahko nastal po letu 2027: v nekaterih obmejnih občinah bi prebivalci imeli osebnega zdravnika koncesionarja, ne pa lekarne.
Ministrstvo za zdravje je problematiko sicer že začelo obravnavati. Na sestanku z Lekarniško zbornico Slovenije aprila letos so bili kriteriji iz leta 2017 ocenjeni kot neživljenjski, kot možne rešitve pa so bile omenjene prilagoditev demografskega praga, uvedba posebnih izjem za posamezna območja in prakse nekaterih evropskih držav.
Konkretnih zakonskih sprememb do danes ni.
Za odziv smo se obrnili tudi na občino Razkrižje in ministrstvo za zdravje, odgovorov pa do objave članka še nismo prejeli.
