Poslanec Dejan Židan je zaradi včerajšnjega nastopa in izjav direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka na slednjega in na vlado naslovil poslansko vprašanje.
Direktor NIJZ Milan Krek je na zadnji novinarski konferenci predstavljal umrljivost v Sloveniji, ki je v lanskem letu precej izstopala. Število smrti v letu 2019 je bilo 21.112, v letu 2020 pa je bilo vseh smrti 24.265.
Revščina in umrljivost
Presežna vrednost v letu 2020 je bila torej 3153 smrtnih primerov, od katerih jih je 2891 zaradi covida-19, 262 pa je primerov drugih presežnih smrti, kar je osem odstotkov vseh takih smrti.
Ob tem je Krek predstavil tudi podatke o umrljivosti s covidom po posameznih regijah glede na 100.000 prebivalcev, kjer pa izstopa Pomurje.
"Žal tudi tu velja staro pravilo v javnem zdravju, da so tam, kjer je revščina in je manj možnosti razvoja, tudi smrti bolj pogoste. Tudi predčasne smrti. Tako je tudi tukaj. Pomurska regija je ena najmanj razvitih in ima tudi največjo gostoto umrlih," je dejal prvi mož NIJZ in s to izjavo sprožil tudi precej neodobravanja.
PREBERITE ŠE:
-
Gospodarstvo | 18 komentarjevDirektor NIJZ: V Pomurju največ mrtvih povezanih s covid-19
Povezave med zdravjem in načinom življenja ter statusom posameznika
Buren odziv je Krek sprožil tudi pri poslancu socialnih demokratov Dejanu Židanu, ki prihaja ravno iz pomurske regije.
"Besede direktorja NIJZ v javnosti niso bile dobro sprejete, rečemo lahko, da so bile tudi žaljive in neutemeljene. Je že res, da lahko naredimo določene primerjave in povezave med zdravjem in načinom življenja ter statusom posameznika, a nikakor tega ne moremo narediti pri nalezljivih boleznih, kot je bolezen Covid-19," opozarja Židan in dodaja, da se iz teh besed lahko sklepa tudi, da se ljudje, ki prihajajo iz finančno šibkejših oziroma po njegovih besedah revnih regijah, ne držijo ukrepov in jih ne upoštevajo, in da so le ti deležni slabše zdravstvene oskrbe, temu pa posledično sledi višja umrljivost.
Židan v besedilu poslanskega vprašanje še izraža upanje, da v Sloveniji ne bomo imeli zdravstvenega sistema kot v Ameriki, kjer je kvaliteta zdravstvene storitve odvisna izključno od finančne moči posameznika.
Vprašanje vpliva revščine na umrljivost in spoštovanje ukrepov
Obenem pa še poudarja, da ne verjame, da se posameznice in posamezniki, ki po besedah gospoda Kreka prihajajo iz revnejših delov Slovenije, bolj množično odpravljajo na bolj turistične in druge destinacije ali da zaradi svojega finančnega položaja manj upoštevajo preventivne ukrepe.
Nekdanji prvak socialnih demokratov tako postavlja naslednji vprašanji:
- "Ali direktor NIJZ kot eden izmed uradnih govorcev na vaši novinarski konferenci in Vlada menite, da je spoštovanje oz. nespoštovanje ukrepov povezano s finančnim statusom posameznic in posameznikov?
- Prosim da mi razložite, kako je po vašem mnenju povezana umrljivost zaradi bolezni Covid-19 s šibkejšim finančnim statusom ljudi v Sloveniji oziroma kako po vašem mnenju revščina vpliva na stopnjo umrljivosti zaradi omenjene bolezni?"
PREBERITE ŠE:
-
Lokalno | 29 komentarjevV času praznikov sprejeli več kot 30 covid pacientov, stanje v regiji ostaja resno
-
Lokalno | 23 komentarjevPomurci padli na izpitu: Daljši obiski s hrano in pijačo, ukrepov se ne držimo niti v službi in po opravkih
-
Gospodarstvo | 22 komentarjevBrezposelnost lani narasla v celotni Sloveniji razen v Pomurju, rešuje nas Avstrija
Umrljivost v Pomurju visoka
Visoko umrljivost in obolelost s covidom v Pomurju so sicer v preteklem obdobju že večkrat komentirali zdravstveni strokovnjaki v regiji.
Direktor soboške bolnišnice Daniel Grabar je tako denimo nedavno dejal, da "gre za težave socialno ekonomske perspektive, govorimo tudi o dostopu do zdravstva in podobno. Tukaj pa je tudi sociološki faktor, preprosto način življenja. Pomurci smo znani po tem, da se radi družimo".
Tudi če pogledamo uradne podatke o splošni umrljivosti, lahko vidimo, da pomurska regija močno izstopa.
Gospodarski kazalniki, ki niso na naši strani
Zdravstveno stanje je nedvomno povezano z materialnim stanjem posameznika, revni trpijo za slabšim zdravjem in umirajo prej, kar opozarjajo tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji in številnih drugih organizacijah že vrsto let.
Obenem je v Pomurju povprečna starost prebivalcev najvišja na ravni regij, ravno tako je starostna sestava prebivalstva, z najnižjim deležem mladih prebivalcev, najmanj ugodna.
Glede na podatke državnega urada za statistiko je bila v letu 2018 stopnja tveganja revščine najvišja v pomurski, če pa pogledamo denimo zadnjih deset občin po višini povprečnega dohodka na prebivalca, je med desetimi 'najslabšimi' kar sedem pomurskih (Kuzma, Rogašovci, Grad, Hodoš, Apače, Sveta Ana, Solčava, Osilnica, Cankova in Šalovci).
Pomurje tradicionalno pesti tudi najvišja stopnja brezposelnosti, po zadnjih podatkih za oktober je ta bila v naši regiji 11,9 odstotna, po bruto domačem proizvodu na prebivalca in zaposlenega pa imajo slabše številke le v Zasavski regiji.
