Pomurci se v raziskavi nismo izkazali najbolje, saj smo bili v spoštovanju priporočil slabi.
V četrtem delu raziskave “Kako paziš nase in na druge?”, ki so je ekipa covid-19 Sledilnika in Mladi zdravniki Slovenije izvedli v sodelovanju s podjetjem Valicon, so ugotovili, da se bolj verjetni prenašalci bolezni covid-19 z izjemo nošenja mask slabše držijo zaščitnih priporočil.
Razlike pri upoštevanju priporočil med regijami velike
Preverili so tudi, ali so v upoštevanju priporočil razlike med regijami. Tako so recimo v osrednjeslovenski in gorenjski regiji konec novembra zaznali upad potrjenih primerov okužbe s covid-19, medtem ko je število potrjenih primerov v drugih regijah konec novembra še vedno naraščalo.
1. Kako so prebivalci upoštevali priporočila na delovnem mestu?
Največ oseb je bilo na delovnih mestih v primorsko-notranjski regiji, zasavski in v jugovzhodni Sloveniji, najmanj pa v osrednjeslovenski, posavski, gorenjski in podravski regiji.
Pri pravilnem nošenju maske na delovnem mestu so se najslabše odrezali v posavski regiji, sledita ji podravska in obalno-kraška. Najbolj skrbno so maske nosili v koroški in primorsko-notranjski regiji.
Priporočene razdalje dveh metrov so se na delovnem mestu najredkeje držali Pomurci, kjer je to priporočilo (skoraj) ves čas upoštevala dobra polovica, sledijo jim Podravci. Najbolj so varno razdaljo upoštevali v obalno-kraški regiji, pa tudi v primorsko-notranjski in osrednjeslovenski.
V Pomurju je bilo slabše kot v drugih regijah poskrbljeno tudi za prezračevanje z rednim odpiranjem oken. Najbolje so za prezračevanje poskrbeli v posavski regiji.
Podobno so se Pomurci najmanj izogibali tveganim stikom s sodelavci, takoj za njimi so Korošci. Precej pod povprečjem je tudi podravska regija. Na drugi strani pa se je ves čas ali skoraj ves čas tveganim stikom na delovnem mestu izogibali v goriški regiji. Sledijo jim prebivalci zasavske in osrednjeslovenske regije.
Kako so prebivalci upoštevali priporočila na obiskih drugih gospodinjstev?
Največ oseb, ki so bile na vsaj enem obisku drugega gospodinjstva, je iz zasavske in goriške regije, najmanj pa iz pomurske.
Velik razpon med regijami se je pokazal pri pravilnem nošenju maske na obiskih. Najslabše so se tega priporočila držali v obalno-kraški regiji, sledijo pomurska, primorsko-notranjska in podravska regija. Najbolj so se pri nošenju mask potrudili Korošci in prebivalci goriške regije, čeprav tudi v teh regijah manj kot polovica vprašanih.
Pri vzdrževanju razdalje dveh metrov na obiskih so se najslabše izkazali v primorsko-notranjski regiji, sledijo ji obalno-kraška in pomurska ter tudi podravska regija. Na drugi strani se je razdalje dveh metrov v jugovzhodni Sloveniji držala več kot polovica vprašanih, skoraj polovica je vzdrževala razdaljo na obiskih tudi na Koroškem in Goriškem, nad skupnim povprečjem so bili tudi Zasavci.
Higieno rok so v veliki meri upoštevali v vseh regijah, saj je to priporočilo upoštevala večina vprašanih na (skoraj) vseh obiskih. Še najmanj jih je to skrbelo na Gorenjskem, potem v jugovzhodni in obalno-kraški regiji ter v koroški in pomurski regiji. Najbolje pa so se ga držali v Osrednjeslovenski in Savinjski regiji, pa tudi v Podravski, Posavski in Zasavski.
Največji razpon med regijami se je pokazal pri omejevanju trajanja obiskov na manj kot 15 minut. Tega priporočila so se najslabše držali v pomurski regiji, kjer jih je le omejilo trajanje vseh obiskov, ter v zasavski regiji. Najbolj so obiske omejevali v primorsko-notranjski regiji, kjer je bilo takih vprašanih, ter v jugovzhodni Sloveniji.
Podobno je bilo pri obedovanju in pitju na obiskih. Najmanj se jih je temu početju na vseh obiskih izognilo v pomurski, obalno-kraški in zasavski regiji. Največji delež sodelujočih, ki je omejil hrano in pijačo na obiskih, je bil na Goriškem, v jugovzhodni Sloveniji in na Koroškem.
Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila pri druženju na zunanjih površinah?
Z vsaj enim drugim gospodinjstvom se je na zunanjih površinah družilo največ posavske, goriške, jugovzhodne, obalno-kraške in koroške regije. Najmanj vprašanih se je na zunanjih površinah družilo v pomurski in savinjski regiji.
Zunanjih druženj brez nošenja maske in vzdrževanja razdalje dveh metrov je bilo največ v goriški in primorsko-Notranjski regiji, pa tudi na Gorenjskem. Najmanj vprašanih se je brez upoštevanja priporočil zunaj družilo v jugovzhodni Sloveniji in na Koroškem, pa tudi v pomurski regiji.
Kako so prebivalci posameznih regij upoštevali priporočila pri opravkih?
Pri nošenju mask ob opravkih ni bistvenih razlik med regijami. Tega priporočila so se držali skoraj vsi vprašani.
Upoštevanja razdalje dveh metrov so se najslabše držali na Goriškem. Najbolj dosledni so bili dosledni v zasavski regiji.
Pri razkuževanju rok ob vstopu in izstopu v prostore ob opravkih so se vse regije dobro odrezale, a najslabše Pomurci, najbolje pa Posavci, ki jim sledijo še prebivalci primorsko-notranjske in zasavske ter koroške in goriške regije.
Pomurci slabi pri upoštevanju priporočil
Pri upoštevanju priporočil sta med najmanj problematičnimi regijami osrednjeslovenska in gorenjska. Čeprav je v pomurski regiji obseg stikov z drugimi gospodinjstvi manjši kot drugod, so bili v spoštovanju priporočil šibki, pravijo pripravljalci raziskave.
Prednjačimo v daljših obiskih ter obiskih, ki jih spremljata hrana in pijača. V drugi polovici novembra je bila ta regija po številu aktivnih primerov na prebivalca najslabša. V zadnjem tednu novembra se je število aktivnih primerov sicer začelo umirjati, a upadanje je izjemno počasno in regija še vedno spada med najslabše tri v državi.
Zelo slabo upoštevajo priporočila v podravski regiji, kjer so tako na delovnem mestu kot na obiskih najmanj pogosto nosili masko. Na delovnem mestu so se v manjši meri izogibali tveganim stikom kot Goričani, na obiskih pa niso skrbeli za minimalno razdaljo. Kljub neupoštevanju priporočil ta regija ni imela izrazite eksponentne rasti potrjenih primerov v primerjavi z nekaterimi drugimi regijami.
Pripravljalci raziskave zaključujejo, da bi upoštevanje zaščitnih priporočil lahko bil razlog, zakaj je v osrednjeslovenski in gorenjski regiji konec novembra prišlo do upada. Poleg dejavnikov, ki so jih preverjali v anketi, so najverjetneje pomembni še drugi dejavniki, recimo naravni vplivi, kot sta sezonskost virusa in vpliv podnebja.
