Brezposelnost lani narasla v celotni Sloveniji razen v Pomurju, rešuje nas Avstrija

Kot kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje, je bilo konec decembra v Sloveniji registriranih 3,7 odstotka več brezposelnih kot novembra in 15,9 odstotka več kot decembra 2019. 

Državna pomoč preprečila najhujše

Ob tem beležijo 7.735 novih prijav v evidenco brezposelnih in le 2.913 odjav zaradi zaposlitve, kar je 36,5 odstotka manj kot novembra. Povprečna brezposelnost je sicer v letu 2020 štela 85.003 brezposelne osebe, kar je za 14,6 odstotka več kot v letu 2019. 

Po mnenju strokovnjakov bi bila rast brezposelnosti še višja, a so višjo rast preprečili številni vladni ukrepi zajeti v protikoronskih paketih, kot sta denimo subvencioniranje čakanja na delu in skrajšanega delovnega časa.

Po zadnjih podatkih Eurostata za november je bila sicer registrirana brezposelnost v Evropski uniji pri 7,5 odstotkih, v Sloveniji pa je ta bila 4,9 odstotna, kar nas uvršča zelo blizu vrha EU glede nizke stopnje brezposelnosti.

Pozitivno odstopanje Pomurja

Zanimivo, soboška območna služba zavoda je edina, ki je imela decembra manj brezposelnih kot pred enim letom, na zavodu je bilo konec leta 2020 prijavljenih 6011 brezposelnih oseb, kar je 3 odstotke manj kot konec 2019. V vseh ostalih območnih službah je prišlo do zvišanja na letni ravni, najbolj v koprski (+ 28,6 odstotka) in v ptujski (+27,6 odstotka).

V celem letu 2020 se je na zavodu v Murski Soboti sicer prijavilo 6.718 oseb, kar je v primerjavi z lanskim letom za 15,3 odstotka več, na državni ravni pa je bilo lani za 31,3 odstotka več prijav kot v letu 2019. V celem letu 2019 se je sicer v evidenco brezposelnih oseb na soboški območni službi prijavilo 5.829 oseb.

Razlogi za  (boljše) stanje v Pomurju

Po besedah direktorice Stanislave Perčič, ima soboška območna služba že vsa leta od osamosvojitve eno najvišjih stopenj brezposelnosti v državi.

"Brezposelnost je torej v Pomurju konstantno pereč problem, tudi v obdobjih, ko se je drugje po Sloveniji situacija glede brezposelnosti že spreminjala. Rast zaposlovanja in padec brezposelnosti smo v Pomurju tako v večjem obsegu zaznavali šele po letu 2018," pojasnjuje Perčičeva. 

Ocenjuje, da so razlogi za upad brezposelnosti edino v soboški območni službi naslednji:

• "Epidemija je očitno bolj prizadela zaposlovanje v preostalem delu Slovenije.
• Prebivalci Pomurja so v večjem delu zaposlenih v dejavnostih, ki so normalno potekale tudi v času korone – kmetijstvo, gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, živilska industrija, trgovina, tudi nekatere storitvene dejavnosti in podobno. Ocena je, da je številčno največ delovnih mest ogroženih na področju turizma in gostinstva – v teh dejavnostih so delodajalci, vsaj do sedaj, še ohranjali delovna mesta s pomočjo ukrepov države; veliko pa je tukaj zaposlovanja v drugih oblikah zaposlitev (študentsko delo, podjemne pogodbe in tako dalje), ki se v naših evidencah seveda ne zazna. Seveda pa je vprašanje časa, kako dolgo še bodo oziroma, saj so se prenehanja delovnega razmerja iz gostinskih dejavnosti že začela.
• Veliko zaposlovanja čez mejo v Avstriji – v prvem valu epidemije je bilo kar nekaj začasnih prenehanj zaposlitev, ki pa so se kar hitro ponovno nadaljevale. V drugem valu je tega bilo že veliko manj. Pričakujemo pa prijavo teh delavcev tudi v teh dneh, sploh tistih, ki delajo v sezonsko pogojenih panogah. Kako hitro bo vračanje na delovna mesta v teh primerih, pa je seveda še neznanka."

Dela manj, zaposlitev več

Velike spremembe na trgu dela nakazuje že podatek, da so v letu 2019 delodajalci v Pomurju objavili 6.326 prostih delovnih mest, v letu 2020 pa 4.995, kar pomeni zmanjšanje obsega za kar petino.

Pozitiven vidik pa je, da je zaposlovanje kljub temu ohranilo obseg lanskega leta oziroma se je to celo povečalo, v letu 2020 se je tako zaradi zaposlitve iz evidence soboškega zavoda odjavilo 4.999 oseb, kar je za 13,3 odstotke več kot leto prej. 

"Moramo pa se zavedati, da je bilo v letu 2020 veliko primerov, ko so se iste brezposelne osebe dvakrat zaposlile na isto delovno mesto – takoj po novem letu prvič, potem je sledil prvi val epidemije, ko se je veliko teh zaposlitev prekinilo in nadaljevalo v kasnejših mesecih. Veliko zaposlitev, ki so sezonskega značaja, se je odvijalo na ta način, veliko takšnih primerov se je zgodilo v primeru zaposlovanja čez mejo," opozarja direktorica soboškega zavoda in še dodaja, da je koronavirus zagotovo kriv za to, da do kakšnih zaposlitev (še) ni prišlo. 

Sezonska narava pomurskega gospodarstva

Na soboškem zavodu sicer ocenjujejo, da je praviloma prišlo do tistih zaposlitev, ki se zgodijo vsako leto zaradi sezonskega značaja dela v večjem delu pomurskega gospodarstva. Pri tem kot primer navajajo zaposlitve v kmetijstvu, gradbeništvu, predelovalni dejavnosti in v živilski industriji.