Na namero občine Lendava, ki želi kot nosilka pripraviti projekt za pridobitev lastne obrambe pred točo v Pomurju, se je ostro odzval vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor.
Poročali smo, da želi lendavska občina pristopiti k projektu raziskovalne narave, v okviru katerega bi iskali alternativne materiale za protitočno obrambo, ki bi namesto na srebrovem jodidu bazirala na bolj okolju prijaznim snovem.
Župan Janez Magyar je dejal, da razmišljajo tudi o možnostih meddržavne obrambe pred točo v povezavi z regijami sosednjih držav, ki so blizu Pomurju.
Občina Lendava je 14. julija 2020 tako oddala prijavo projekta za pridobitev lastne obrambe pred točo v Pomurju.
Vodilni partner projekta raziskav in uvajanja novih rešitev obrambe pred točo, ki bi bila okoljsko bolj sprejemljiva od dosedanjih rešitev, je Občina Lendava; partnerji pa so Univerza v Mariboru, Aeroklub Murska Sobota, podjetje Pipistrel in Zavod za turizem in razvoj Lendava.
Projekt v okviru programa EU, kjer so na voljo milijarde
Po besedah lendavskega župana bi vrednost projekta znašala približno dva milijona evrov, gre pa za razpis v okviru programa Evropske unije LIFE.
Program LIFE je sicer finančni instrument EU za okoljske in podnebne ukrepe, ki je bil ustvarjen leta 1992, v obdobju 2014-2020 pa razpolaga s proračunom v višini 3,4 milijarde evrov. Zadnji razpisi za projekte v okoljskem podprogramu LIFE so bili zaprti med 14. in 16. julijem, vloženih pa je bilo več kot 1500 konceptov s strani vlagateljev držav članic za sofinanciranje v višini 2,8 milijarde evrov.
Preko ambicioznega projekta bi tako v Pomurju zagotovili tudi lastno letalo, ki bi proti toči vzletelo neposredne iz pomurske regije, iz soboškega letališča, Magyar pa je idejo predstavljal ostalim pomurskim občinam tudi na zadnji seji Sveta Pomurske razvojne regije.
Trenutni izvajalec protitočne obrambe ostro
Vodja protitočne obrambe v Letalskem centru Maribor Darko Kralj, ki je izvajalec letalske obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji izbran na podlagi skupnega javnega naročila, h kateremu je pristopilo 58 občin, vključno vseh 27 iz Pomurja, pa je namero lendavskega župana zavrgel kot nerealno.
»Ne vem, kako lahko sploh nekdo meni, da bo lahko mimo nas nekaj delal. Larifari. Plus ... Če ne moremo zdaj spraviti milijona skupaj, kje bodo oni dvomilijonski projekt izpeljali,« komentira prvi mož letalske obrambe pred točo v Sloveniji.
-
Lokalno | 13 komentarjevPomurje vendarle dočakalo letalsko obrambo pred točo
Pomurje ni zapostavljeno, delajo po zmožnostih
»To so utopije. Eno šolanje posadke je projekt za pet let. Ne morejo samo kupiti aviona in dejati: 'To bom zdaj jaz počel.' To ne gre,« opozarja. Pomurje se ne bo umaknilo od tega projekta, je prepričan.
Izvajanje letalske obrambe pred točo zajema sicer obdobje od 25. junija 2020 do vključno 15. septembra 2020. Branjeno območje pa zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske regije in občino Podvelka iz Koroške statistične regije
»Zgolj za to gre, da si nekdo nabira politične točke v Prekmurju, namesto, da bi se združili, da bi skupaj to naredili, zopet v Sloveniji vleče vsak na svoj konec,« še dodaja Kralj in zavrača očitke, da bi bilo Pomurje zapostavljeno pri obrambi pred točo.
»Vse dele, ki jih branimo, tretiramo enako. Delamo tisto, kar z našo tehnologijo lahko. Tudi Prekmurci z enim letalom ne bodo naredili nič. Za Podravje in Prekmurje bi morali imeti en center, tri letala, eno logistiko, kajti najdražji del projekta je logistika, ne ljudje.
Za logistiko rabiš znanje, da to znanje dobiš, pa rabiš desetletje učenja,« je še jasen Kralj in v svojem slogu pristavi: »Naj probajo, naj si zobe polomijo, bomo pa poceni kupili tehnologijo od njih.«
Ste vedeli?
Nevarnost pojava toče v Sloveniji je velika. Sodimo med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli enega kvadratnega kilometra se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.
Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo.
