Skoraj 61 milijonov čistega dobička
V Pomurju je bilo lani 1.872 gospodarskih družb, leto prej je Pomurska statistična regija premogla 1.849 družb. Pomurske gospodarske družbe so v preteklem letu pridelale za 94,2 milijona evrov čistega dobička in 33,3 milijona čiste izgube, kar pomeni neto čisti dobiček 60,9 milijona evrov in predstavlja 2,2 odstotka neto čistega dobička vseh slovenskih gospodarskih družb. Kljub temu da se je čisti dobiček povečal za odstotek, se je delež neto čistega dobička pomurske regije v Sloveniji zmanjšal za 1,3 odstotke. Sicer pa so v letu 2016 neto čisti dobiček na ravni države izkazale vse regije, in sicer največ družbe Osrednjeslovenske in Savinjske regije. Pomurje se po podatkih uvršča na deseto mesto. Manj čistega dobička so pridelale le še družbe iz Primorsko-Notranjskega in Zasavja.
Kot je razvidno iz poročila Ajpesa je najvišji neto čisti dobiček bil dosežen v občini Murska Sobota v višini 18,8 milijona evrov. Na drugem mestu so družbe iz Ljutomera s 6,6 milijona in na tretjem iz Lendave s 6,3 milijona evrov čistega dobička. Najslabše pa so poslovale družbe v občini Šalovci in Veržej, skupaj so ustvarile za dober milijon evrov čiste izgube.
Torej so največ skupnemu znesku čistega neto dobička na nivoju države prispevale družbe Osrednjeslovenske pokrajine, in sicer 46 odstotkov. Manj neto čistega dobička kot pomurske pa so torej pridelale le še družbe iz Primorsko-Notranjske regije in Zasavske regije, kjer je le 666 družb, torej skoraj polovica manj kot v Pomurju. Sicer pa so skupno slovenske družbe leta 2015 zaposlovale 459.463 ljudi, od tega je bilo v pomurskih družbah zaposlenih 15.651 ljudi.
Po dodani vrednosti na 8. mestu
Pomurske družbe pa so v lanskem letu povečale neto dodano vrednost, ki pomeni novoustvarjeno oziroma povečano vrednost proizvoda ali storitve. V letu 2015 so tako pomurske družbe poslovale z 508 milijoni evrov neto dodane vrednosti. Lanski podatek Pomurje uvršča na 8. mesto med 12 statističnimi regijami. Pomurska regija je tako k skupnemu znesku neto dodane vrednosti vseh slovenskih družb prispevala dobra 2,6 odstotka. Osrednjeslovenska regije je lani k skupnemu znesku neto dodane vrednosti na nivoju države prispevala 41 odstotkov.
Podlaga za pripravo informacije so podatki iz letnih poročil, ki jih je AJPES predložilo 65.603 gospodarskih družb na poenotenih obrazcih za namene državne statistike. Tukaj je povezava do celotne Informacije o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji.
Komentarji (3)
sori, ampak to ste krivi tisti keri računa ne zahtevate, nej pa Pajdo pa Niki itd..zgolj izkoriščajo sistem :)
Sam bolj redko koristim njihove usluge, ampak ko jih koristim vedno zahtevam račun, žal se ljudje ne zavedajo, da je tudi od teh računov odvisno kakšne zdravstvene storitve, šolstvo, varnost,...bodo imeli v kolikor ne bodo jemali računov (pa pustimo zdaj temo koliko se pokrade na državnem nivoju).
Če bi še Niki, Pajdo pa ostali njuni sonarodnjaki davali račune bi sigurno bili vsaj za eno mesto više.