Obletnice so priložnost za nove pridobitve, zato si v murskosoboški škofiji želijo kip sv. Nikolaja, ki bi pomenil urbano pridobitev katoliške tradicije. Pred dnevi smo se namreč razveselili pridobitve evangeličanske tradicije.
Na začetku meseca, natančneje 6. decembra, ko je v mestu potekalo tradicionalno Mikloševo senje, so slovesno namenu predali Drevored Martina Luthra, ob 500-letnici Reformacije. Pomoči občine pri ureditvi trga in postavitvi kipov si želijo tudi v murskosoboški škofiji.
Bronasti kip sredi krožišča
V svojem govoru ob otvoritvi Drevoreda Martina Luthra se je namreč soboški škof Peter Štumpf na župana Aleksandra Jevška obrnil s posebno prošnjo. Čez dve leti bomo v Pomurju praznovali 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V Škofiji Murska Sobota so si zamislili, da bi ta dogodek obeležili na prav poseben način.
“Prosim gospoda župana in mestno občino Murska Sobota za postavitev bronastega kipa sv. Nikolaja v Murski Soboti sredi krožišča z bakovske strani, ki je tudi blizu katoliškega župnišča in stolnice,” je v svojem govoru pozval Štumpf.
Župana Jevška in mestno občino je Šumpf prosil še za pomoč pri ureditvi trga pred stolno cerkvijo sv. Nikolaja ter pomoč pri postavitvi na tem trgu spomenikov sv. Cirila in Metoda in doprsnih kipov slovenskih narodnih buditeljev, katoliških duhovnikov, ki so bili po besedah Štumpfa odločilni za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Postavili bi kipe tišinskega župnika in soboškega dekana Francija Ivanocyja, urednika slovenskega katoliškega časopisja Jožefa Klekla st., rektorja ljubljanske univerze Matije Slaviča, zgodovinarja Franca Kovačiča ter soboškega župnika in generalnega vikarja za Prekmurje Ivana Jeriča.
“Trg pred stolnico bi radi poimenovali po zavetniku soboške stolne cerkve sv. Nikolaju. Vse te pridobitve bi potem seveda blagoslovili na praznik sv. Nikolaja, 6. decembra 2019.”
Mesto s posebnim značaemj ekumenskega soglasja in sožitja
Takšna obeležja v prometnem krožišču in pred soboško cerkvijo sv. Nikolaja bi po besedah Štumpfa pomenila popolnoma logično nadaljevanje urejevanja urbane podobe Murske Sobote, ki je zmeraj znala upoštevati različne verske danosti, ki mestu dajejo poseben značaj ekumenskega soglasja in sožitja.
“Danes se v tej urbani pridobitvi veselimo evangeličanske tradicije. Moja velika želja je, da bi se čez dve leti veselili tudi urbane pridobitve katoliške tradicije,” je zaključil Štumpf.
Ali bo prošnja škofa Petra Štumpfa uslišana, bo pokazal čas.
Sicer pa se bo celovita prenova mestnega središča nadaljevala spomladi, in bo zajemala novo ureditev parkovnega dela Trga zmage in nadaljevanje ureditve dvignjene ploščadi od Drevoreda Martina Luthra do ograje evangeličanske cerkve čez Slovensko ulico.