Tekstilno podjetje Mura naj bi bilo sredstvo vplivanja stricev iz ozadja, pišejo Finance.
"Kadrovanje v Muri je bilo vedno politično, od Boža Kuhariča prek Boruta Meha do Franca Huberja. Tudi po stečaju Mure je začasnega šefa Mure in partnerji, zdaj poslanca Bojana Starmana, izbrala politika, natančneje tedanji predsednik vlade Borut Pahor. Politično kadrovanje se je nehalo šele s prodajo družbe skupini AHA Mojce Lukančič," pišejo današnje Finance, ki poudarjajo pomen 'stricev iz ozadja' tudi pri ohranjanju Mure pri življenju.
Tako naj bi se leta 2009 za (ne)obstoj mure 'spopadla' dva pola. In sicer na eni strani so se proti stečaju Mure zavzeli Dušan Semolič ter drugi sindikalisti, pa tudi Danilo Türk in pa Milan Kučan, ki se je celo udeležil protesta za ohranitev Mure 23. julija 2009. Na drugi strani naj bi se skupina oblikovala okoli takratnega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika in Tomaža Kuntariča, šefa Soda, državnega solastnika Mure. Krog slednjih je na koncu tudi dosegel stečaj Mure.
V Financah se tako sprašuejo, na kateri točki si je Borut Pahor premislil in dovolil stečaj Mure. Dodajajo pa, da vsekakor ta ni bil sprejet brez 'tihega Kučanovega soglasja'. O dogajanju v Muri so se na Financah obrnili tudi na državnega sekretarja v takratni Pahorjevi vladi Andreja Horvata, ki je povedal, da je bil sam večkrat naprošen, da pomaga preprečiti stečaj Mure. Horvat pa je za Finance tudi delno odgovoril tudi na pomembno vprašanje o tem, kam se je odtekal denar iz tega tekstilnega podjetja. Kot je povedal, je denar odtekal verjetno prek hčerinskih družb v tujini, zlasti v Nemčiji.