Netrajnostne kmetijske prakse močno ogrožajo habitate ptic tudi v Pomurju. Slovenijo na težave zdaj opozorila še Evropska komisija.
Evropska komisija v rednem mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke proti državam članicam, ki niso ustrezno izpolnile svojih obveznosti iz zakonodaje EU v korist državljanov in podjetij.
Komisija je tokrat pozvala Slovenijo, naj pregleda prenos naravovarstvene zakonodaje EU (direktiva o habitatih in direktiva o pticah) v nacionalno zakonodajo, ter da naj okrepi zaščito travišč.
Kot smo poročali, smo namreč v Sloveniji, še posebej pa v Pomurju, predvsem zaradi netrajnostnih kmetijskih praks priča močnemu upadanju populacij travniških ptic.
»Stanje njihovih habitatov se slabša, Komisijo pa skrbi, da Slovenija ni vzpostavila in izvedla potrebnih ohranitvenih ukrepov za njihovo zaščito ter da nima učinkovitega sistema, s katerim bi ustavila ta trend. Slovenija mora zdaj v dveh mesecih odpraviti pomisleke Komisije, sicer ji ta lahko pošlje obrazloženo mnenje,« razlagajo v informacijski točki Europe Direct Pomurje.
Populacije manjše tudi za polovico
Spomnimo, da je eno od območij v Sloveniji, kjer so ptice najbolj ogrožene, prav Goričko. V pomurski sekciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so nam že pred časom pojasnili, da najvišjo stopnjo ogroženosti zasledimo pri pticah kmetijske krajine, pri čemer sta pri nas še posebej prizadeta veliki skovik ter smrdokavra - upkač.
Po podatkih DOPPS so na Goričkem ob prvih popisih leta '99 zabeležili približno 170 parov velikega skovika. Število pa se je do danes prepolovilo. Podobno je s smrdokavro, približno leta '99 je bilo še okrog 250 parov, zadnja leta se njihovo število giblje okoli 60.
-
Lokalno | 3 komentarjevUpkaču in velikemu skoviku grozi izumrtje na Goričkem
-
Lokalno | 9 komentarjevBo Prekmurje izgubilo enega prepoznavnejših simbolov?
-
Globalno | 10 komentarjevPoklon vsem živalskim vrstam, ki smo jih izgubili v letu 2018
Ogroženi habitati
Težava tiči v kmetijski dejavnosti oziroma kmetijskih praksah, ki ogrožajo življenjski in prehranjevalni habitat ptic. Občine in kmetje namreč zaradi lažje obdelave in ekonomičnosti težijo k povečevanju obdelovalnih površin z združevanjem kmetijskih parcel. S tem pa izginjajo tudi grmičaste ali travnate meje, ki so prej ločevale manjše kmetijske površine ter pticam nudile vir prehrane ali gnezditvene površine.
Ob tem ptice ogroža še intenziviranje ali opuščanje travnikov in hitrejša obdelava površin, prihaja pa tudi do odvodnjavanja mokrotnih travnikov oziroma spreminjanja teh v njive.
»Od leta 2002 do leta 2012 se je delež travnikov samo na zahodu Goričkega zmanjšal za 800 hektarov. Travniki pa so prehranjevalni in gnezditveni habitat za ptiče, metulje, žuželke. Če prostora, kjer bi živeli, nimajo, potem se ali odselijo ali pa ne preživijo,« razlaga predsednik pomurske sekcije DOPPS.
Posledice tako občuti celo štorklja, zaščitni znak Pomurja, ki vztrajno opušča svoja gnezda.
