Netrajnostne kmetijske prakse močno ogrožajo habitate ptic tudi v Pomurju. Slovenijo na težave zdaj opozorila še Evropska komisija.

Evropska komisija v rednem mesečnem svežnju odločitev o kršitvah začenja oziroma nadaljuje postopke proti državam članicam, ki niso ustrezno izpolnile svojih obveznosti iz zakonodaje EU v korist državljanov in podjetij.
Komisija je tokrat pozvala Slovenijo, naj pregleda prenos naravovarstvene zakonodaje EU (direktiva o habitatih in direktiva o pticah) v nacionalno zakonodajo, ter da naj okrepi zaščito travišč. 

Kot smo poročali, smo namreč v Sloveniji, še posebej pa v Pomurju, predvsem zaradi netrajnostnih kmetijskih praks priča močnemu upadanju populacij travniških ptic.

»Stanje njihovih habitatov se slabša, Komisijo pa skrbi, da Slovenija ni vzpostavila in izvedla potrebnih ohranitvenih ukrepov za njihovo zaščito ter da nima učinkovitega sistema, s katerim bi ustavila ta trend. Slovenija mora zdaj v dveh mesecih odpraviti pomisleke Komisije, sicer ji ta lahko pošlje obrazloženo mnenje,« razlagajo v informacijski točki Europe Direct Pomurje.

Populacije manjše tudi za polovico

Spomnimo, da je eno od območij v Sloveniji, kjer so ptice najbolj ogrožene, prav Goričko. V pomurski sekciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so nam že pred časom pojasnili, da najvišjo stopnjo ogroženosti zasledimo pri pticah kmetijske krajine, pri čemer sta pri nas še posebej prizadeta veliki skovik ter smrdokavra - upkač.

Po podatkih DOPPS so na Goričkem ob prvih popisih leta '99 zabeležili približno 170 parov velikega skovika. Število pa se je do danes prepolovilo. Podobno je s smrdokavro, približno leta '99 je bilo še okrog 250 parov, zadnja leta se njihovo število giblje okoli 60.

Ogroženi habitati

Težava tiči v kmetijski dejavnosti oziroma kmetijskih praksah, ki ogrožajo življenjski in prehranjevalni habitat ptic. Občine in kmetje namreč zaradi lažje obdelave in ekonomičnosti težijo k povečevanju obdelovalnih površin z združevanjem kmetijskih parcel. S tem pa izginjajo tudi grmičaste ali travnate meje, ki so prej ločevale manjše kmetijske površine ter pticam nudile vir prehrane ali gnezditvene površine.

Ob tem ptice ogroža še intenziviranje ali opuščanje travnikov in hitrejša obdelava površin, prihaja pa tudi do odvodnjavanja mokrotnih travnikov oziroma spreminjanja teh v njive.

»Od leta 2002 do leta 2012 se je delež travnikov samo na zahodu Goričkega zmanjšal za 800 hektarov. Travniki pa so prehranjevalni in gnezditveni habitat za ptiče, metulje, žuželke. Če prostora, kjer bi živeli, nimajo, potem se ali odselijo ali pa ne preživijo,« razlaga predsednik pomurske sekcije DOPPS.

Posledice tako občuti celo štorklja, zaščitni znak Pomurja, ki vztrajno opušča svoja gnezda.

S spleta

Komentarji (9)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Vejka (nepreverjen)

malo čudno je to poročilo verjetno EU niti ne ve je je Goričko ki se vsak dan bolj zarašča počasi več sosed do soseda ne videl ptic pa kao čedalje manj

gostja 426 (nepreverjen)

Vejka, treba je najprej kaj vedeti. Tisto, kar se zarašča, se zaraste v gozd, veliko vrst ptic pa ne živi v gozdu, ampak na travnikih. Tako imamo sicer več gozda, a več njiv, na škodo travnikov, ti pa so pognojeni, da ne preživi nič v njih, v tem je problem. Število ptic je res močno upadlo, ne samo zaradi tega, ker nimajo življenjskega prostora, tudi hrane ne, ker so kmetje večino žuželk uničili. Hrano pa itak prodajajo tujcem.
Žal se ljudje premalo zavedate, kakšen grob si kopljemo s tem.

Gost 5 (nepreverjen)

Tukaj je politika grobar slovenskega kmetijstva, pa ne samo slovenskega, tudi drugje ni drugače. načrtno se je uničilo malega kmeta in se izvaja industrializacija kmetijstva. Tu se pa ve kako se dela.

Kmet tu ni nič kriv, se samo prilagaja razmeram.

In reply to by gostja 426 (nepreverjen)

Heroj (nepreverjen)

Preprosta rešitev, dvignite subvencije za travnike.

Gost 5 (nepreverjen)

Pa še kakšen dodatek če sta samo dve košnji ali pa samo ena, pa recimo dodatek za negnojenje travnikov pa je večina zadev rešenih.

In reply to by Heroj (nepreverjen)

Vojni veteran (nepreverjen)

Po drugi strani pa ima inšpekcija namen zmanjševati število lastovk v hlevih..
Iz katerega vidika je to potrebno?samo da se kasira,pa nema vejze če de pol naroda včasih fertig..
Treba znati ka te ptice delajo red v hlevu..prehranjujejo se z mrčesem ki ogroža pridelavo kvalitetnega mleka.

čarni vrag (nepreverjen)

To vi ne razmite. Inšpektorji so dobili navodilo, da povečajo število ptic na še zadnjih preostalih travnikih na Goričkom. Tak do po navodilaj, ki so jim jih poslali geniji iz močvirskega ministrstva za kmetijstvo nagnali lastovice, ki živijo po štalaj kak ilegalni migranti na travnike. In vse de v najlepšon redi. Znano je ka majo ptice male možgane, a so vseeno vekši kak možgani raznih strokovnjakov.

In reply to by Vojni veteran (nepreverjen)

Landini

Gre samo za ukrep, ki ga zahtevajo močni evropski pridelovalci, da bodo hrano majhnim prodajali po še večjih cenah. Nobene ekologije ni tu. Bistven je samo zaslužek velikih. Na koncu nas bodo pod krinko ekologije pripeljali tako daleč, da bomo pomrli, ker ne bo hrane. Sploh, ko bo EU razpadla je vsega konec.

čarni vrag (nepreverjen)

Zanimivi so tej evropski birokrati. Najprej so nam vsilili sistem, da se pridelava mleka ne splača in višje subvencije za njive. Zdaj ka so kmetje večino travnikov preorali pa jočejo za ptiči, ki se hranijo na travnikih.

Starejše novice