Nekatere ptice na Goričkem vse bolj izginjajo, med njimi sta tudi smrdokavra ali po domače upkač in veliki skovik.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je v okviru projekta Upkač izvedlo ekološko raziskavo, ki je pokazala na porazno stanje populacije smrdokavre in velikega skovika na Goričkem. »Obe vrsti sta v zadnjih 15 letih na Goričkem doživeli močan upad,« je dejala delujoča na projektu Katarina Denac. Populacija smrdokavre je namreč bila v obdobju 1997/98 ocenjena na 180 do 230 parov, leta 2012 le še na okoli 50 parov, populacija velikega skovika pa leta 1997 na 210 do 250 parov, letos pa so prešteli le še 55 pojočih samcev.
Z izginjanjem habitatov izginjata tudi upkač in smrdokavra
Vzrok upadu njune populacije na manj kot četrtino nekdanje številčnosti je najverjetneje intenzifikacija kmetijstva: »Na Goričkem praktično ni več dolin, kjer bi še našli večje sklenjene površine vlažnih travnikov, saj so bili povsod spremenjeni v njive,« pravi Denačeva. Na ta način izginjajo razmnoževalni in prehranjevalni habitati velikih žuželk, ki so glavna hrana za smrdokavro in velikega skovika. Populacije specializiranih vrst ptic pa niso edine, ki so upadle na Goričkem. Po besedah Denačeve se je enako zgodilo tudi s travišči z orhidejami in drugimi živalskimi vrstami.
Visokodebelno drevje dom za upkača in smrdokavro
Raziskovalci so padec populacije opazovali s proučevanjem gnezditvene biologije, prehrane, izbire prehranjevalnega habitata in velikosti domačega okoliša. Smrdokavra in veliki skovik sta namreč duplarja, ki za svoje gnezdenje potrebujeta čedalje manj številčno visokodebelno drevje. Poleg ekoloških raziskav so zato cilj projekta Upkač tudi ohranjanje in oživljanje visokodebelnih sadovnjakov, povezovanje pridelovalcev in predelovalcev sadja, vzpostavitev matičnega in kolekcijskega sadovnjaka s starimi sortami sadja in izobraževanje o pomenu visokodebelnih sadovnjakov in kmetijske krajine.
Nujni ukrepi, v nasprotnem primeru izumrtje?
Denačeva pravi, da so ukrepi za ponovno povišanje populacije obeh vrst predvsem ohranjanje mozaične kmetijske krajine, mozaična košnja parcel, nameščanje gnezdilnic, ekološko kmetijstvo ter ohranjanje gnojišč in gnojenja s hlevskim gnojem. Tudi urejanje okolice hiš na tradicionalen način, obnova in vzdrževanje visokodebelnih sadovnjakov in revitalizacija glavatih vrb, ki so pomembna gnezdišča za duplarje, je izjemnega pomena za dvig populacije obeh vrst. V nasprotnem primeru se smrdokavri in upkaču na Goričkem ne piše nič dobrega.
