Po izračunih organizacije Global Footprint Network je človeštvo izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih je Zemlja sposobna obnoviti v enem letu. Danes tako obeležujemo Dan ekološkega dolga.
V zadnjih dvajsetih letih se je dan ekološkega dolga pomaknil za dva meseca naprej. V letošnjem letu je ta dan 29. julij, ki je v primerjavi s predlanskim in lanskim letom najbolj zgoden datum, odkar je Zemlja v začetku 70. let prejšnjega stoletja vstopila v ekološki dolg, piše STA.
Posledice v svetu so vse bolj očitne. Prepoznamo jih v obliki krčenja gozdov, pomanjkanju pitne vode, suše, izgubi biotske raznovrstnosti in kopičenja ogljikovega dioksida v ozračje. To so razlogi za ekstremne vremenske pogoje in podnebne spremembe.
Slovenija je po podatkih organizacije v ekološki dolg vstopila letos aprila, lani pa maja. Evropsko povprečje je sicer 10. maj. Med državami članicami EU je v ekološki dolg kot prvi vstopil Luksemburg, in sicer 16. februarja.
Kot še poroča STA, bi za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih potrebovali 1,75 planeta. Ta sprememba bi bila možna, če bi vsako leto zamaknili Dan ekološkega dolga za štiri dni in pol. Tako bi se do leta 2050 lahko vrnili k letni porabi virov. Polovico porabe mesnih jedi bi morali nadomestiti z vegetarijansko hrano, s tem bi dan za petnajst dni pomaknili proti koncu leta. Z zmanjšanjem ogljikovega dioksida pa bi ga prestavili celo za 93 dni.
