Tudi štorklje, eden prepoznavnejših simbolov našega okolja, očitno zapuščajo Prekmurje. Ornitologi namreč opažajo, da se ptičja vrsta vse bolj seli s severovzhodnega dela Slovenije proti zahodu.
Pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ugotavljajo, da se gnezditveno območje bele štorklje vse bolj pomika tudi na območje Notranjske in Ljubljanskega barja.
Z obročkanjem mladičev letošnjega legla želijo sedaj zbrati pomembne podatke o selitvah, gnezdiščih in življenjskih vzorcih teh ptic, saj so ti ključnega pomena pri načrtovanju varstvenih ukrepov.
Kaj jih moti v Prekmurju?
Zakaj so štorklje torej vse bolj naklonjene Beli krajini, Savski raveni, Dolenjskemu podolju, Notranjski in Ljubljanskemu barju? Odgovore smo poiskali pri Gregorju Domanjku, predsedniku Pomurske sekcije DOPSS.
Po njegovih besedah štorklja pravzaprav nikoli ni bila vezana izključno na severovzhodni del Slovenije, vsekakor pa jih je bilo v tem delu države največ. Sedaj se selijo, ob reki Muri pa jih najdemo vedno manj, saj imajo drugod boljše življenjske pogoje in na voljo več hrane, ki je v našem okolju vse bolj primanjkuje.
Krivo intenzivno kmetijstvo
Odganjalo naj bi jih prav intenzivno kmetijstvo, ki ogroža njihov prehranjevalni habitat. Izsuševanje mokrišč in uničevanje travnikov uničujeta njena najpomembnejša prehranjevalna območja, ki pa so bistvenega pomena za gnezdenje.
Njihov glavni plen namreč predstavljajo mali sesalci, teknejo pa jim tudi dvoživke, žuželke, plazilci in deževniki, zato hrano iščejo na travnikih, pašnikih in poljih.
Prizadevajo si za izboljšanje pogojev za gnezdenje
Nevarnost zanje pa poleg uničevanja travnikov v Prekmurju predstavljajo tudi mnoge suše in električni drogovi, na katerih gnezdijo.
Pomagati jim sicer skušajo z izboljševanjem pogojev za gnezdenje. Med drugim zato nameščajo kovinske podstavke za gnezda, s katerimi jih dvignejo nad žice. Domovi, ki si jih štorklje zgradijo na električnih drogovih in dimnikih iz vej in blata z leti namreč preperevajo in so zanje nevarna.
Podatki Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) sicer kažejo, da je lani v Sloveniji gnezdilo 250 parov belih štorkelj, v zadnjih dveh desetletjih pa beležijo porast njihovega števila. A največji evropski ptič kljub temu spada med ranljive vrste, zato je pri nas tudi zaščiten piše Žurnal24.
Štorklje se sicer valijo v 1. polovici julija, več podatkov o življenju in številu štorkelj pa naj bi torej imeli na voljo v sredini julija po popisu, ki poteka na celotnem območju Slovenije.
