Ugotovitvena sodba za zdaj brez sankcij, a tudi v Pomurju bo treba ukrepati.
Sodišče EU je minulo sredo ugotovilo, da Slovenija do roka ni zaprla in sanirala več potencialno nevarnih nenadzorovanih odlagališč, med katerimi je tudi sporno območje v Pomurju.
Gre za odlagališča Dolga vas, Dvori, Rakek Pretržje, Dragonja, Bukovžlak, Suhadole, Lokovica, Mislinjska Dobrava, Izola, Mozelj, Dolga Poljana, Jelšane, Volče, Stara gora, Stara vas, Dogoše, Mala gora, Tuncovec – steklarna in Tuncovec – Občinsko komunalno podjetje Rogaška Slatina ter Bočna Podhom.
Zanje bi država najpozneje do 16. julija 2009 morala sprejeti potrebne ukrepe za čimprejšnje zaprtje, saj niso pridobila dovoljena za nadaljnje obratovanje, vendar se to ni zgodilo.
Odprava nepravilnosti pod budnim očesom Evropske komisije
V postopku, ki ga je proti Sloveniji aprila lani sprožila Evropska komisija, nas je za zdaj doletelo le plačilo stroškov postopka. Čeprav sodišče EU ob odkritju nepravilnosti ni izreklo nobene kazenske sankcije, pa bo Slovenija zadevo morala čim prej urediti.
Evropska komisija bo bdela nad izpolnjevanjem obveznosti iz sodbe, neizvajanje ukrepov pa bi lahko vodilo tudi v novo tožbo in denarno kazen, piše STA.
Kljub temu, da odlagališča ne obratujejo, še vedno predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in okolje.
V Pomurju čas do leta 2020
Odlagališče v Dolgi vasi mora Center za ravnanje z odpadki Puconci (CEROP) zapreti in sanirati do leta 2020.
Postopek v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem poteka z dovažanjem tako imenovanega kompozita, ki ga na odlagališče dovažajo s tovornjaki, sanirana pa naj bi bila že približno tretjina odlagališča.
Kompozit deluje na osnovi zmesi dveh odpadnih materialov, odpadnega mulja, ter lesnega pepela, ki ob mešanju pod določenimi pogoji tvorita nov gradbeni material. Tega ob trdoti odlikuje predvsem dejstvo, da iz njega še vedno raste trava.
S tem je med drugim primeren za zapiranje in zasipavanje odlagališč, utrjevanje brežin potokov in rek ter izgradnjo protipoplavnih nasipov.
(Vir: Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec d.o.o.)
“Navoziti bo potrebno približno do šest metrov (višine) kompozita, za tem pa se na to nasipa zemlja pomešana s kompostom, kamor se na koncu poseje trava. Naše podjetje bo za tako zaprto in sanirano odlagališče (košnja trave, spremljanje izcednih vod in podobno) moralo skrbeti še vsaj 30 let,” je pred časom povedal Franc Cipot, direktor CEROP-a.
A zmes je zdaj postala predmet novih polemik. Lendavski občinski svetnik Ivan Koncut in predsednik občinskega odbora SD Lendava Boris Kotnjek sta po ogledu terena podvomila v njeno sestavo in se s pomisleki obrnila na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor. Trditve Cipota, da gre pri snovi za kompozit, sta označila za neresnična in zavajajoča.
“Po vizualnem ogledu deponije je razvidno, da ne gre le za mešanico blata in pepela, ampak da odpadki vsebujejo še druge snovi – materiale, ki ne sodijo na običajna komunalna odlagališča. Meniva, da so pojasnila g. Cipota neresnična in zavajajoča. Prepričana sva, da to niso odpadki, ki jih navaja g. Cipot, ampak da, po najinem skromnem poznavanju te materije, gre za rejekte iz papirnic, polimerne odpadke (plastični trakovi, …) in druge trde in vlaknaste odpadke.
Zato upravičeno dvomiva, da takšni odpadki ne morejo biti prekrivni sloj. Še več, meniva da je to okolju škodljivo in da gre za nezakonito odlaganje odpadkov, saj g. Cipot navaja, da gre za kompozitni material (mešanica blata in pepela) ki ga opredeljuje okoljevarstveno dovoljenje. Ker gre za velike količine, že navoženih odpadkov, (po vizualni oceni nekaj sto ton) pričakujeva, da se bodo Vaše službe nemudoma odzvale in po uradni dolžnosti opravile pregled o upravičenosti odlaganja omenjenih odpadkov,” sta Koncut in Kotnjek zapisala inšpekcijski službi.
V Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor so se medtem že odzvali in zagotovili, da bodo preverili navedbe:
“Predmet inšpekcijskega postopka je nadzor nad izvajanjem oz. spoštovanjem zakonov in drugih podzakonskih aktov ter predpisov. V inšpekcijskih postopkih gre za varovanje javne koristi, zato velja načelo oficialnosti kar pomeni, da inšpekcijski organ začne postopek po uradni dolžnosti. Prijava vlagatelja se obravnava kot morebitna pobuda za uvedbo inšpekcijskega postopka, ne predstavlja pa takšne vloge, ki bi jo lahko na podlagi določb … / … upoštevali kot zahtevek stranke, na podlagi katere bi se inšpekcijski postopek lahko začel.
V sled navedenega vas obveščamo, da bo inšpektor za okolje in naravo preveril navedbe v prijavi in v primeru, da gre za zadevo iz delovnega področja, ki ga nadzira inšpekcija za okolje in naravo, tudi ukrepal v skladu z zakonskimi določbami in pooblastili, glede na prioritete dela inšpekcije za okolje in naravo ter vrstni red prijav oz. pobud.”
