Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je danes obiskal Mursko Soboto. Kot član odbora za regionalni razvoj EU ter član odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja EU je podrobno razložil, kje so pomanjkljivosti Slovenije pri črpanju evropskih sredstev.
Kohezijska politika
Je politika, ki podpira več sto tisoč projektov po vsej Evropi in obsega sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (Kohezijski sklad se uporablja za države članice EU, katerih BDP je nižji od 90 % povprečja EU-27 – Hrvaška ni upoštevana).
Z namenom zmanjševanja neskladja med različnimi regijami in zaostalost najmanj razvitih regij se kohezijska politika trudi spodbujati uravnotežen in trajnostni razvoj.
Letos manj sredstev
V prejšnji perspektivi je bilo Sloveniji namenjeno 6 milijard evrov, od tega 4 milijarde iz kohezijskega in 2 milijardi iz kmetijskega sklada. V novi perspektivi je za obdobje 2014 - 2020 Sloveniji namenjeno eno milijardo manj sredstev, torej vsega skupaj 5 milijard evrov.
Padec sredstev je občutil kohezijski sklad, ki tokrat znaša dobre 3 milijarde evrov in se bo porazdelil med posamezne podsklade – program razvoja podeželja, železniška infrastruktura, energetske obnove, širokopasovne povezave, manj pa bo tokrat projektov znotraj okoljske infrastrukture. Večina infrastrukturnih sredstev je v večini že porazdeljena med predhodno prijavljene projekte, za katere je v prejšnji perspektivi zmanjkalo sredstev.
Odločimo se že v čem smo Slovenci dobri!
Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo je dokument, ki vsebuje jasne utemeljitve in zaveze izbranih prioritet v državi, pri čemer upošteva spodbujanje sodelovanja in koordinacije med različnimi deležniki. Skozi partnerski sporazum bo tudi Slovenija morala povedati, katere so njene ključne prioritete, kaj si želi v okviru gospodarskega razvoja, v katerih sektorjih so nova delovna mesta, kje bo stekel razvoj in kaj so dejanske prioritete Slovenije.
Slovenija je še vedno v fazi objokovanja tistega, kar je bilo prej in kaj smo takrat zamudili. namesto, da bi naredili miselni preskok in se osredotočili na to, kaj bi bilo potrebno narediti sedaj.
Pametna specializacija je cilj, da se znotraj celotne Evropske unije ugotovi, na katerem področju je nekdo najboljši in kje lahko od tega ljudje tudi živijo. Glede na celoten proračun bo na pametne specializacije v Sloveniji odpadlo 350 milijonov evrov.
»Sedaj je pa na nas, da naredimo domačo nalogo in dorečemo v čem smo resnično dobri in začnemo to maksimalno razvijati,« dodaja Bogovič.
Razvojni preboj v Prekmurju
Bogovič vidi v Prekmurju dve močni točki, ki ju je mogoče realizirati in razvijati: kmetijstvo in turizem z zdraviliško zgodbo. Vsekakor je primarno potrebno povezati občine, institucije znanja in gospodarstvo ter v okviru projektov znotraj pametne specializacije zaokrožiti en kompleksen projekt, katerega posledica bo razvojni preboj.
V Prekmurju je prišlo do velike razdrobljenosti, ki lahko sedaj postane velika ovira. V tem trenutku je za izvedbo kakršnikoli projektov ključno sodelovanje ljudi, gospodarstva in izobraževalnih institucij.
Slovenija v dveletnem zaostanku
Ena od težav na državni ravni je, da mora za zagon projektov znotraj partnerskega sporazuma vzpostaviti ustrezne predpogoje, ki jih je potrebno tudi izpolniti, ter strategije za operativne izvedbe. Slovenija je te strategije začela pisati komaj sedaj, torej potem, ko bi evropski denar že dve leti lahko koristila.
»Mi smo se raje te dve leti, ko so ostale članice že koristile denar, prerekali v čem smo sploh dobri in za kaj bi ta denar sploh koristili. To bi morali biti dorečeno že dve leti nazaj,« kritično pove Bogovič.
Kdo je odgovoren, da se sredstva še ne črpajo?
Kot ključen problem v Sloveniji Bogovič navaja kontinuiteto oblasti. Sedaj je na oblasti že 11. ministrica, ki se ukvarja s to zadevo. Ključna sta bili leti 2012 in 2013, ko se je odprl partnerski sporazum. V letih 2013 in 2014 bi bilo potrebno doreči prioritete partnerskega sporazuma in izza tega izpolniti predpogoje, zatem pa pripraviti operativne programe.
»Ljudem bi bilo potrebno razložiti, v katero smer gre evropska politika, če jo želimo ustvarjalo živeti. Ni dovolj, da ta problem razume samo ministrica za gospodarstvo, to morajo razumeti popolnoma vsi župani in vsi funkcionarji, nenazadnje pa vsi ljudje, saj vsi živimo v tej državi.
Voz nam bo odpeljal!
Potrebno je ustvariti primeren ekosistem, znotraj katerega se določena panoga sploh lahko razvija. V Sloveniji imamo ustvarjene pogoje, da lahko mladi vidijo perspektivo tudi na podeželju. Zasluge za to vsekakor imajo pristne lokalne samouprave, kjer ljudje z roko v roki živijo in delajo.
Evropski prostor je prostor 500 milijonov ljudi in prostor neizmernih priložnosti. Slovenski izvozniki pa so zaenkrat žal edini, ki dokazujejo da se v tem prostoru dejansko da živeti.
»Pri reformah s strani EU je nas samih, če smo kaj sposobni narediti ali ne. Na tem vozu je žal tako: kdo bo pravi čas stopil na njega, bo šel naprej, kdor ne, pa bo žal ostal zadaj.«
