Razvoj plinskega polja bi v petih letih pripeljal več kot 20 milijonov evrov
"Dokončna odločitev še ni sprejeta," na vprašanje ali bodo sprožili nove postopke za gradnjo plinske postaje v Petišovcih odgovarjajo v podjetju Geoenergo. S projektnim partnerjem Ascent Slovenia Limited in izvajalcem rudarskih del družbo Petrol Geoterm so razočarani na določitvijo Upravnega sodišča, ki je v začetku maja odpravilo okoljevarstveno dovoljenje za postavitev naprave za čiščenje zemeljskega plina.
Ascent že vložil 42 milijonov evrov
V družbi Ascent Resources, ki kotira na londonski borzi, so nad odločitvijo Upravnega sodišča močno razočarani, saj so v razvoj plinskega polja v zadnjih desetih letih že vložili 42 milijonov evrov. Načrtovan razvoj petišovskega polja bi v Slovenijo v naslednjih petih letih neposredno pripeljal preko 20 milijonov evrov. Ta znesek pa bi v življenjski dobi polja lahko presegel tudi 100 milijonov evrov.
Znižano zaupanje tujih investitorjev
V Geoenergu ocenjujejo, da odločitev sodišča ne bo imela zgolj negativnih posledic za projekt razvoja naftno-plinskega polja Petišovci in s tem tudi na gospodarski razvoj celotne regije, temveč "meče negativno luč tudi na pravno državo ter tako znižuje zaupanje investitorjev v investicijsko-poslovno okolje Slovenije". "Slovenija pa je v krogih domačih ter tujih investitorjev že tradicionalno priznano kot okolje, polno raznovrstnih ovir, kljub temu, da se Vlada RS trudi, da bi se Slovenija razvila v investitorjem prijazno državo."
Stop za 10 milijonov naložb, iščejo alternativne poti za prodajo plina
"Prisiljeni smo iskati alternativne možnosti za prodajo neočiščenega plina iz obstoječih vrtin," sporočata projektna partnerja. Zaradi odprave okoljevarstvenega dovoljenja jim kaj drugega kot zavrnitev vseh prispelih ponudb za gradnjo merilno regulacijske postaje namreč ni preostalo. Zaustavili so tudi druge investicije, ki so ocenjene na 10 milijonov evrov in tako so že vidne prve neposredne posledice odločitve, ki je po mnenju projektnih partnerjev neutemeljena. "Vse to pomeni, da postavljenega cilja, to je vključitve plina v nacionalno plinsko omrežje še dolgo ne bomo izpolnili," sporočajo iz Geoenerga.
Ogrožena več kot 70-letna tradicija proizvodnje ogljikovodikov
Prihodnost nadaljnjega razvoja projekta, ki bi po oceni projektnih partnerjev pripomogel ne le k razvoju lokalnega gospodarstva, temveč tudi k zagotavljanju večje energetske neodvisnosti Slovenije, je ogrožena. "S povečano proizvodnjo plina bi namreč pomurska energetska industrija, nekdaj gonilo gospodarsko-družbenega razvoja regije, dobila priložnost za ponovni zagon, kar bi pozitivno vplivalo na mnogo gospodarskih subjektov v celotni regiji," ocenjujejo projektni partnerji. Proizvodnja ogljikovodikov je navsezadnje ena izmed gospodarskih dejavnosti z najdaljšo tradicijo v regiji, saj neprestano poteka že od leta 1943.
Foto: petrol-geoterm.si
