Pomurci na volišča v večjem številu kot pred petimi leti. Udeležba na volitvah v Evropski parlament pri nas najvišja v volilnem okraju Murska Sobota II, v primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami je najbolj porasla v volilnem okraju Murska Sobota I.
Za osem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu smo Slovenci včeraj lahko izbirali med 103 kandidati s 14 kandidatnih list in na koncu smo polovico mandatov namenili desnemu, polovico pa levemu političnemu polu.
Kot smo poročali, je do najboljšega izkupička glasov prišla skupna lista SDS in SLS, ki je zbrala okoli 26,43 odstotka glasov in s tem osvojila tri poslanske mandate. SD je z okoli 18,64 odstotka glasov dobila dva mandata, prav tako LMŠ, s 15,58 odstotka glasov. En mandat je medtem pripadel NSi, ki ji je glas namenilo približno 11,07 odstotka volivcev.
Oddanih je sicer bilo 481.849 glasovnic, pri čemer jih je 10.324 bilo neveljavnih. Volilna udeležba je s tem bila višja kot ob zadnjih evropskih volitvah, a je z 28,29 odstotki še vedno razmeroma nizka.
Volilna udeležba višja v vseh pomurskih volilnih okrajih
Kljub temu je v volilni enoti 8 – Ptuj, ki med drugim pokriva tudi območje Pomurja, jvolilna udeležba v primerjavi z letom 2014 bila 3,68 odstotka višja, znašala je 24,18 odstotka. Večja pa je pravzaprav bila tudi v vseh pomurskih volilnih okrajih.
Najvišjo volilno udeležbo so z 28,18 odstotka zabeležili v volilnem okraju Murska Sobota II. V primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami pred 5 leti pa je najbolj porasla v volilnem okraju Murska Sobota I; razlika je znašala 6,11 odstotka. Podrobnejšo primerjavo si oglejte v spodnji infografiki:
Tek na dolge proge
Čeprav smo po izsledkih raziskav Slovenci Evropski uniji močno naklonjeni, pa se za obisk volišč, še vedno le stežka motiviramo.
Slovenija je ob zadnjih evropskih volitvah leta 2014 s 24 odstotki zabeležila četrto najnižjo volilno udeležbo med evropskimi državami. Med mladimi je bila udeležba še nižja, na volišča se jih je namreč odpravilo le 15 odstotkov. Gre za osupljivo razliko, če ta podatek primerjamo na primer z volilno udeležbo ob referendumu za vstop v Evropsko unijo. Na tem pred 15 leti svoj glas oddalo kar 60 odstotkov volilnih upravičencev, več kot 90 odstotkov teh pa se je opredelilo za Evropo.
Volitve v Evropski parlament so v luči Brexita in vzpona političnega populizma in razmaha lažnih novic letos bile še posebej pomembne. Zato je Evropska unija k njim pristopila s posebno informativno kampanjo in pobudo Tokrat grem volit, ki je nagovarjala predvsem veliko število neaktivnih proevropskih državljanov in jih spodbujala k obisku volišča.
Število volivcev morda ni doseglo pričakovanj, a je vendarle nekoliko poraslo, kar morda nakazuje preobrat v smeri aktivnejše participacije državljanov.
Kot je za STA povedala vodja pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji Manja Toplak, so s trendom zadovoljni, a dejstvo, da je glasoval samo vsak četrti Slovenec, vidijo kot slab znak za parlamentarno demokracijo. Ob tem je dodala, da povečevanje volilne udeležbe predstavlja tek na dolge proge.
