Razsodba, s katero je arbitražno sodišče 29. junija določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, bo precej zaznamovala življenja nekaterih prebivalcev obmejnih območij v Pomurju. Ta so zaenkrat še brez končnih rešitev.

V Občini Razkrižje je odločitev sodišča močno prizadela deset družin s približno 35 prebivalci, ki naj bi se v prihodnosti znašli na Hrvaškem.

Z njimi se je včeraj pogovoril vladna delovna skupina za implementacijo končne razsodbe arbitražnega sodišča in jim predstavila izhodišča za interventni zakon

Različna pričakovanja

Po besedah generalne sekretarke vlade Lilijane Kozlovič se želje tamkajšnjim prebivalcev razlikujejo, toda po temeljitem premisleku jim bodo ponudili končne rešitve.

Posamezni prebivalci bi svoje hiše radi obdržali, medtem ko drugi pričakujejo zamenjavo, ponekod pa je govora tudi o izselitvi.

V nekoliko daljšem sestanku od predvidenega so predstavniki vladne skupine in ljudje izmenjali svoje poglede, in kot je povedal župan občine Stanko Ivanušič, je bil dialog zelo odprt. 

"Predstavniki vladne skupine so predlagali svoje rešitve, ljudje so povedali svoje. Pri nekaterih vprašanjih smo se približali, pri drugih morda malo manj, vendarle pa je ostala navsezadnje dobra volja, da ta skupina zadeve še enkrat preuči in nato ponovno predlaga tiste optimalne rešitve. Res pa je, da država ponuja vse tiste statusne pravice, ki so jih imeli do sedaj, od otroškega dodatka do zdravstvenega zavarovanja in tako naprej," je za STA povedal Ivanušič.

Dodal je še, da bi lahko ob pomanjkanju alternativnih rešitev v enem ali dveh primerih, kjer so domačini na to pripravljeni, prišlo tudi do izselitve.

Želijo si predvsem življenja v Sloveniji

Domačini so povečini pripravljeni počakati in videti, koliko od omenjenega bo uresničeno. Čeprav se v glavnem strinjajo z določbami zakona, si želijo predvsem živeti na slovenski strani, ugotavlja sekretarka Kozlovič.

Njihova konkretna pričakovanja se sicer razlikujejo, saj bi se nekateri radi preselili v Slovenijo, medtem ko drugi razmišljajo o nadomestilu.

Kot je zagotovila sekretarka, bodo obe možnosti preučili in ljudem v roku enega tedna poslali odgovor, dogovorili pa naj bi se tudi, da bodo, če bo to le mogoče, občini pomagali urediti ceste za lažje dostope.
Vladna skupina tako težav ne pričakuje, poenotiti pa želijo predvsem želje prebivalcev.

»Če zadeve urejamo v zakonu, jih moramo urediti na splošen in enak način. Torej moramo doseči nek konsenz, ki bo sprejemljiv za vse," je za STA dejala Lilijana Kozlovič.

Obiskali tudi Lendavo

Sestanku v Razkrižju pa je nato sledil še obisk Lendave, kjer so se člani vladne delovne skupine pod vodstvom državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Erika Kopača posvetili še spornim kmetijskim zemljiščem in poplavnim nasipom.

Tamkajšnjim kmetovalcem so osvetlili možnost, da dobijo v zakup ali prodajo zemljišča državnega Sklada kmetijskih zemljišč, ter predstavili nadomestila, ki jih bodo deležni glede na to, da ne bodo več upravičeni do subvencij.

Kar zadeva poplavni nasip, je bil omenjen predlog, da vzdrževanje v celoti prevzame Republika Slovenija, pri čemer so po besedah sekretarke pripravljeni nositi tudi stroške morebitne obnove.

Sporno betonarno, ki se prav tako nahaja na lendavskem območju, bodo predstavniki vladne skupine obiskali prihodnji teden in pregledali možnosti njene preselitve.

Interventni zakon do konca meseca

Kot je dejal državni sekretar, bodo naredili vse, kar je mogoče, da odločitev sodišča ne bi negativno vplivala na življenje državljanov na mejnem območju, z interventnim zakonom pa želijo nadoknaditi prav manko z druge strani. Pripravljen naj bi bil še do konca meseca, predem bo romal na vlado in DZ.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice