V uredništvih Sobotainfo, Mariborinfo in Ptujinfo smo skupaj z osrednjo pomursko televizijo TV IDEA pripravili prvo soočenje predsedniških kandidatov v severovzhodni regiji. To je bilo drugačno soočenje. Na njem nismo govorili o preteklosti, temveč o prihodnosti. Govorili smo o Sloveniji, kot si je želimo, predvsem pa smo skušali na volitve zvabiti tiste, ki v prvem krogu niso glasovali.
Prvi krog predsedniških volitev je namreč zaznamovala zelo nizka volilna udeležba. Glasovalo je le 44,24 odstotka volivcev, kar pomeni, da je milijon volivcev ostalo doma.
Prvi krog predsedniških volitev je namreč zaznamovala zelo nizka volilna udeležba. Glasovalo je le 44,24 odstotka volivcev, kar pomeni, da je milijon volivcev ostalo doma.
Pahor: Udeležba ni bila dramatično slaba
Kljub le 44,24-odstotni udeležbi pa Borut Pahor meni, da stanje ni alarmantno.
»Relativno nizka udeležba, ki pa spet ni tako dramatična, da bi lahko zvonili alarmi. Mislim, da je treba izreči zahvalo tistim, ki so prišli na volitve. V Sloveniji prevečkrat gledamo na tiste, ki jih ni in ne na tiste, ki so,« je povedal Pahor.
Šarec: Natakarja, ki nista vedela, da je na sporedu še drugi krog, sem prepričal, da bosta šla volit
Na račun slabe udeležbe je Marjan Šarec povedal zanimivo anekdoto iz prejšnjih dni.
»V dveh dneh sem bil v dveh različnih lokalih in tamkajšnja mlada natakarja niti nista vedela, da je sploh še drugi krog. Pogovarjali smo se in mislim, da sem ju celo prepričal, da bosta šla volit. Rekel sem jima, da če me bosta volila in bosta po petih letih ugotovila, da sem ju pustil na cedilu, mi bosta to lahko tudi povedala. Če pa ne bosta šla volit, potem pa tudi nimata pravice kritizirati,« je dejal Šarec.
Šarec prisega na Android
Med soočenjem je predsedniški kandidat Marjan Šarec izdal, da med »Androidom« in »iPhonom« prisega na prvega in ga tudi vsakodnevno uporablja. Za razliko od svojega tekmeca Boruta Pahorja sam ni tako dejaven na Instagramu, a že od začetkov svoje politične kariere uporablja in izkorišča prednosti družbenega omrežja Facebooka.
Pahor: »Stisk roke in pogled v oči ostaja osnovno orodje politika«
Borut Pahor je bil pred časom s strani tujih medijev proglašen za evropskega Instagram predsednika. Kot je povedal, se je že na začetku svojega udejstvovanja na Instagramu zavedal, da bo s svojimi objavami dobil tudi nasprotnike.
»Mlajša generacija moje objave bolje razume. Kljub vsem družbenim omrežjem pa ostaja stisk roke, pogled v oči, neposreden pogovor, še vedno osnovno orodje politika,« je povedal Pahor.
V zadnjih časih se veliki premiki dogajajo na področju elektro mobilnosti. Slovenija je celo izdala strategijo, po kateri po letu 2030 ne bi mogli več registrirati avtomobilov na dizelski oziroma bencinski pogon.
Borut Pahor je ob naglem razvoju električnega avtomobilizma izrazil skepso o tem, kje bomo dobili dovolj električne energije. To bo namreč terjalo nove investicije, ljudje pa so občutljivi pri jedrski energiji in izkoriščanju vodnih virov.
»Ampak svet gre v pravo smer. Menim, da bodo tehnološke iznajdbe odgovorile tudi na naša sedanja vprašanja,« je povedal aktualni predsednik države.
Šarec: Podobno, kot ko so s kočij prehajali na avtomobile
Marjan Šarec je ob tem dodal, da so se podobni strahovi pojavljali tudi v preteklosti, ko so s kočij prehajali na avtomobile.
»Avtomobilska industrija se v svoji osnovi v zadnjih 100 letih ni spremenila. Še pozno se dogaja ta prehod na električne in vodikove pogone. Tudi naftna industrija je razvoj zavirala,« je prepričan Šarec.
Kako bi prepričala tujca, da je Slovenija uspešna država?
Marjan Šarec: »Slovenija je majhna in fleksibilna država in zato se bo vedno sposobna prilagajati«
Borut Pahor: »To kar boste videli, ko boste prišli, vas bo prepričalo.«
Oba prepričana, da bi morali biti bolj samozavestni
Na vprašanje o potencialu Slovencev in morebitnih priložnostih za preboj je Šarec povedal, da meni, da je veliko Slovencev uspešnih.
»Naši športnik, znanstveniki in podjetja dosegajo velike uspehe. Slovenci se kosamo tudi z večjimi narodi, a smo premalo samozavestni. Preveč jamramo. Stopimo iz hiše, iz svoje cone udobja,« Šarec bodri Slovence.
Borut Pahor pa meni, da ima Slovenija veliko potenciala v trajnostnem razvoju, postali pa bi lahko celo Silicijeva dolina Evrope.
»Sem in tja je potrebno prehoditi kakšen košček, da se zaveš, kako lepa je Slovenija. Zdi se mi, da bi z določenimi tveganji Slovenija lahko postala tudi Silicijeva dolina Evropi,« je optimističen Pahor.
Kako bodo kriptovalute spremenile svet?
Ob tem je dodal, da ima Slovenija zagotovo ljudi, ki so sposobni globalizirati svoje zamisli. A Slovenci smo po njegovem mnenju pogostokrat premalo ambiciozni, ob prvem porazu pa odnehamo.
»Tudi svet denarja se bo v prihodnosti spremenil. Upam samo, da bodo te spremembe prišle po mirni poti,« pa je Pahor pokomentiral nagel razvoj kriptovalut, preko katerih so uspeli tudi številni Slovenci.
»Tudi tukaj zagotovo imamo možnost tudi s kriptovalutami postati velesila. Velesila imaš možnosti postati pravzaprav z vsem, če si pravočasen, če te drugi ne prehitijo,« meni Šarec.
Aktualni predsednik države medtem pri temi tehnoloških novosti priznava zadržke glede elektronskih volitev, predvsem zaradi tveganja za zlorabe, ki ga predstavljajo.
Čeprav bi e-volitve pomenile velik napredek in morda pritegnile tudi mlajše volivce, Pahor pravi, da ne kupi »prav vsake spremembe takoj in brezglavo.«
Tudi o decentralizaciji države
Selitvi gospodarskega ministrstva v Maribor Pahor ni pretirano naklonjen – predvsem zaradi razdalje in ovire, ki bi jo ta predstavljala za učinkovito delovanje vlade.
Šarec omenjene možnosti medtem ne zavrača. Kot pravi, bi sam k večji decentralizaciji države pristopil z odločnim zagovarjanjem ustanovitve pokrajin, ki bi kot politične enote z določeno mero avtonomije izvajale naloge, trenutno na plečih občin.
»Mi smo to ustanovitev pokrajin izpustili, je nismo opravili in danes nas to tepe. Ker občinam so naložene vse naloge tiste lokalne samouprave in vse občine niso enako velike, enako sposobne izvajati teh nalog. In manjka nam ta vmesna veja pokrajin,« je prepričan Šarec.
Vendar pa aktualni predsednik države opozarja, da se s tem neizogibno odpira tudi vprašanje njihovih prestolnic in pristojnosti.
»Kar se tiče pokrajin, je moja izkušnja ta, da bodo te nastale organsko. Ta njihov organski razvoj bo prišel na neki točki do potrebe po zakonski regulaciji. In takrat bo verjetno pravi čas, pa tudi konsenz v družbi, da bo do ustanovitve pokrajin prišlo,« razlaga Pahor, ki je sicer naklonjen aktivnemu vzdrževanju politike podeželja s strani države.
V izogib blamaži
Da se ne bi ponovila zgodba z Magno, ki smo jo z zapleti skorajda pregnali iz države, bi Šarec na položaju predsednika apeliral na vlado, da čimprej sprejme zakonodajo, ki bi bila vnaprej pripravljena na morebitne izzive in izenačila domače investitorje s tujimi.
Potrebi po regulativni izenačitvi pritrjuje tudi Pahor, ki meni, da bo v prihodnosti vse pomembnejše tudi zaupanje ljudi in razumevanje, da se ne gradi zaradi zasebnih profitov temveč v njihovo dobro.
So skrbi obmejnih prebivalcev res odveč?
Prav dobrobit ljudi pa je po mnenju mnogih obmejnih prebivalcev bila spregledana v sodbi arbitražnega sodišča. Je Slovenija prebivalce ob meji res žrtvovala za dostop do odprtega morja?
Pahor prizadetim državljanom zagotavlja, da so njihove skrbi premostljive, in opominja, da je vlada prav v ta namen pripravila paket interventnih ukrepov.
»To dejstvo, da sta Slovenija in Hrvaška v Evropski uniji, omogoča obema državama, da lahko s posebnimi sporazumi ali drugimi akti uskladita življenje na eni in drugi strani; za Hrvate, ki so ostali v Sloveniji, za Slovence na Hrvaškem, tako, da oni te meje sploh ne bodo čutili.«
Šarec izpostavlja pomen prakse na terenu, ki sta jo v tem primeru po njegovi oceni zanemarili obe strani.
»Vedno zagovarjam, da je treba sodbe sodišč spoštovati, in to zagovarjam tudi zdaj, je pa res treba povedati, da ugodno pa ni. Zlasti za te ljudi, ki so tam ostali.«
Raje v družbi Churchilla
Sicer pa sta predsedniška kandidata spregovorila še o tem, s kom bi raje preživela dan, če bi izbirala med Elonom Muskom in Winstonom Churchillom, soočenje pa smo sklenili v vizionarskem duhu in ju vprašali, kako vidita Slovenijo čez deset let.
Šarec nam v prihodnosti napoveduje posodobljeno železniško omrežje, večjo mero digitalizacije in pa bistveno debirokratizacijo. Pahor pa nas medtem vidi kot zelo ponosno državo, ki bo žela ugled doma, med svojimi ljudmi in po svetu.
Na vprašanje, ali ta prihodnost najverjetneje vključuje tudi legalizacijo marihuane, oba odgovarjata pritrdilno - čeprav je sama menda še nista poskusila.
Posnetek soočenja si lahko danes zvečer ogledate tudi na TV IDEA, in sicer ob 18:30, 20:15 in 22:15.
Foto: Jan Vitez
