Pred dnevi smo poročali o izgradnji nove plinske postaje, ki je zaradi pritožb ne morejo zgraditi. Okoljevarstveniki se sedaj odzivajo na minulo novinarsko konferenco podjetja Ascent in Geoenergo.
Spomnimo, da Geoenergo še vedno ni pridobil okoljevarstvenega dovoljenja za čiščenje plina, za katerega si prizadeva že tri leta. Zato zdaj dnevno okoli 60.000 kubičnih metrov zemeljskega plina iz petišovske vrtine po plinovodu steče k Hrvatom. Prav v ta namen v podjetju želijo izgraditi novo plinsko postajo, ki naj bi pozitivno učinkovala na gospodarstvo, posredno pa tudi zmanjšala energetsko odvisnost države od uvoza.
Nasprotovanje okoljevarstvenikov
Toda nasprotuje ji civilna iniciativa, saj se okoljevarstveniki bojijo vpeljave tako imenovanega frackinga oziroma hidravličnega lomljenja. Postavitev nove plinske postaje zato skušajo preprečiti s pritožbami na izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.
Pred dnevi sta podjetji Ascent, ki je plinskemu poslu namenilo okoli 45 milijonov evrov, in Geoenergo sklicali tiskovno konferenco, na katero se sedaj odziva Mihael Kasaš, član CI ustavimo fracking v Sloveniji:
»Osebno nasprotujem projektu zaradi načina dela vpletenih in njihovega odnosa do narave. Najprej je potrebno poudariti, da projekt ni ključni za razvoj Slovenije, saj je ohranjanje 53 delovnih mest, možno z obstoječimi aktivnostmi podjetja Petrol Geoterm (rafinerija plina, geotermija), verjamem pa, da je ključni za njihov interes povišanja profita.
Naj vam ponazorim s številkami: Cena maloprodajnega plina brez dajatev je v Sloveniji okoli 2,6 evra na kubični meter. Povprečna cena neprečiščenega plina na svetovnih trgih pa 0,15 evra na kubični meter. Geoenergo ocenjuje proizvodnjo 65 miljonov kubičnih metrov na leto, torej 6,5 milijonov evrov na leto brez rafinerije z obstoječima dvema „sfrakiranima“ vrtinama. Ker je Ascent registriran na Kajmanskih otokih, gre po takem že zdaj na leto okoli pet milijonov evrov v davčno oazo.
Če bi zgradili rafinerijo in celoten plin prodali v omrežje bi bil prihodek podjetja okoli 170 milijonov na leto! Veliko denarja iz lokalnega gospodarstva v davčno oazo!! Investicija 50 milijonov bi se jim vrnila v manj kot pol leta. Lep poker ni kaj, ampak na čigav račun? Torej: plin še vedno gori, če ga prižgeš, seveda pa ga ni, če zapreš ventil na uhajajočem, oziroma poškodovanem cevovodu.
Odpadki na sanirani vrtini so se tudi našli, so jih pa res pakirali v celofan in dobili oznako nenevarni gradbeni odpad. Vsi, ki smo bili zraven, pa smo poleg betona tudi vohali smrad tega nenevarnega odpadka. Dejstvo pa ostaja, da obstajata še vedno vsaj dve neraziskani odlagališči.«
Kasaš zaključuje, da način dela nikakor ni enak kot nekdaj, kadar so gradili vrtce, stanovanjske bloke in zaposlovali tisoče ljudi. Zdaj naj bi se le črpalo s kontroverzno metodo in dobiček pretakal v davčno oazo.
