Predlog Levice za postopno ukinitev študentskih servisov je naletel na ostre odzive s strani vpletenih. Darko Kutoš iz Mladinskega servisa Murska Sobota opozarja, da je odločitev prenagljena.
Sporazum o projektnem sodelovanju med vladno koalicijo in Levico predvideva tudi ukinitev študentskih servisov, kar naj bi se že kmalu znašlo v zakonodajnem postopku. Z ukinitvijo študentskih servisov Levica želi povečati sredstva za štipendije, posredovanje študentskega dela pa povsem prenesti na Zavod RS za zaposlovanje, ki sicer že zdaj lahko opravlja to delo.
"Zavod za zaposlovanje že zdaj lahko to dela. Vsi zavodi bi lahko že 'nabirali' ta denar, a nihče tega ne počne. Zakaj? Nimajo ne kadrov, ne volje, ne dodatnih sredstev za to delo. Zato so študentski servisi, ki se lahko posvetijo tej nalogi. Tukaj gre za nestrokoven, po domače povedano 'na pamet' predlog ljudi, ki najbrž študentskega dela nikoli niso potrebovali, ker živijo v vati. Gre za politično nabiranje točk na mehki tvorbi, kot so študentje," nad predlogom Levice ni navdušen direktor Študentskega servisa Maribor Marjan Krajnc.
Svoje mnenje o tem, ali bodo Zavodi za zaposlovanje lahko ustrezno nadomestili študentske servise ima tudi predsednik Kluba prekmurskih študentov Gregor Donša.
"Zavod za zaposlovanje nikakor ne bo mogel tega dela opravljati tako dobro kot študentski servisi. Zavodi so namreč preobremenjeni in konec koncev tudi premalo efektivni. Zdaj, če bodo dobili zraven še študentsko delo, bo ta preobremenjenost prevelika. Dvomim, da bodo uspeli vse to urejati tako kot je potrebno. Bojim se, da bo prišlo do razpada sistema".
-
Lokalno | 21 komentarjevVlada želi postopoma ukiniti študentsko delo, kot ga poznamo
Zavod za zaposlovanje nikoli ni posredoval študentskega dela
Tudi Darko Kutoš iz Mladinskega servisa Murska Sobota je ob tem izpostavil še en zanimiv vidik.
"V kolikor študent kaj rabi, se lahko na nas obrne tudi izven delovnega časa. Na njihove maile odgovorjamo tudi takrat, ko nismo v službi. Bodo na zavodu za zaposlovanje to počeli? Poleg tega ne pozabimo, da nikoli v zgodovini zavod za zaposlovanje ni posredoval študentskega dela".
Veliko je govora o tem, da bi z ukinitvijo študentskih servisov država prihranila sedem milijonov evrov oziroma bi toliko denarja potem namenila povišanju štipendij.
"Sedem milijonov več za štipendije? Zavodi za zaposlovanje ne bodo delali zastonj, to je popoln nesmisel. V kolikor bi želeli narediti pravilen razrez tega, kaj bo pomenila ukinitev študentskih servisov, bi ugotovili, da je zavodov za zaposlovanje manj kot študentskih servisov. Na tak način se zoži dostopnost. Drugo vprašanje je, koliko ljudi bi bilo potrebno zaposliti, ob tem pa pa ne pozabimo, da bi bilo potrebno na novo vpeljati sistem pri vnosu vseh teh dnevnih vplačil, ki jih zdaj opravljamo mi. To je en kup stroškov, ki se jih ne da zanemariti," pravi Kutoš.
Družba bo še bolj rigidna
Morebitno ukinitev študentskih servisov pa bodo na svoji koži občutile tudi študentske organizacije.
"Seveda to pomeni zmanjšanje sredstev za vse študentske organizacije. Te namreč dobijo sredstva iz koncesijskih dajatev, kar v praksi pomeni, da se ŠOS financira iz koncesijskih dajatev, ki jih potem razdeli naprej med ostale študentske organizacije. V kolikor tega denarja ne dobi, ga tudi mi ne dobimo," pravi Donša.
Študentski servisi so prijaznikom uporabni, pravi Donša, ki dodaja, da je njihovo delo zelo učinkovito in se nad njim nikakor ne morejo pritoževati. Toda ravno oni bodo tisti, ki bodo posledice verjetno najbolj občutili.
"Kakšne bodo posledice? Študenti in dijaki ne bodo imeli enostavnega dostopa do te oblike dela, mi pa bomo ostali brez služb. Takšne so posledice. Jih bo pa čutila celotna družba, ki bo še bolj rigidna. Večina mladih, ki že zdaj veliko časa preživi pred ekrani, bo potem to počela še pogosteje," pa pravi Darko Kutoš.
Ob tem dodaja, da imajo študentje s pomočjo študentskih servisov enostaven dostop do takšne oblike dela. Prav tako si lahko ob tem naberejo delovnih izkušenj, dobijo možnost, da se izkažejo in ob tem tudi zaslužijo, kar je pomembno s socialnega vidika.
