Zakon o dohodnini z novim letom narekuje vodenje knjigovodstva na kmetijskih gospodarstvih, kar po mnenju Saša Pečka, mladega kmetovalca, vodi v resno problematiko slovenskega kmetijstva.
Ministrstvo za kmetijstvo z zakonom o dohodnini narekuje, da se davčna osnova od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če ta v dveh zaporednih letih preseže 7.500 evrov ali če se kmet za to odloči prostovoljno. Peček, ki se za slednje prostovoljno ne bi odločil, opozarja na goro papirologije, dvig cene za potrošnike, še večjo težavnost pri pridobitvi kredita in dražje računovodske servise.
Kmeta bo sprememba najbolj udarila po žepu
»Če bom v to obvezo primoran, me bo najbolj udarilo stroškovno, postati bom moral s.p. firma, kar pomeni, da bom moral imeti določeno vsoto denarja, da bom firmo, torej kmetijo, sploh lahko imel,« pojasni Peček, ki se z družino v apaški dolini, na 36 ha ukvarja s poljedelstvom in prašičerejo. Velik problem vidi tudi v najemu kredita, saj bodo kmetje po tem obravnavani kot firma in ne kot fizične osebe ali kot kmetje, morali bodo imeti poslovne kredite. »Usluge in cene za potrošnike se bodo dvignile, nikogar pa ne zanima koliko priliva je na kmetiji, glavno jim je, da je račun napisani in davek plačani,« še doda.
Zraven naravnih katastrof še finančna izguba zaradi obveze
Po obvezi vodenja knjigovodstva bo še z več papirne mase in obračunov izgubljenega tudi več časa, ki ga, kot pravi, na kmetiji zmeraj primanjkuje. V imenu tega ga najbolj vznemirijo komentarji ljudi, ki dela na kmetiji ne poznajo, a vendar o tem glasno govorijo. »Res je, da obračaš velike vsote denarja in da kmetija poseduje drage stroje ter opremo, vendar na koncu lahko pride tako daleč, da nimaš dovolj denarja za en dopust, delo pa je tudi na praznik« pojasnjuje Peček, ki kot primer (spodaj) izpostavi izgubo pridelka v času suše in pravi, da bo država kmeta z uvedbo omenjene obveze le še dodatno finančno prizadela.
Primer suše:
»Imeli smo 80 odstotni izpad v suši, izgubilo se je okrog 25 tisoč evrov denarja. Vsi ljudje vidijo zgolj to, da država v visoki vsoti nameni denar za sušo, npr. predlani je bilo za to namenjenih 56 milijonov evrov, nihče pa ne ve, da je od te vsote za sušo priznanih zgolj 10 odstotkov, kar znese na 5,6 milijonov, ki se razdelijo med vse kmetije prizadete s sušo. V Sloveniji je nekje 62 tisoč kmetij, lani smo za sušo tako dobili le 611 evrov. Zdaj pa izračunajte«.
