VIR: Janez Janša (Twitter profil)
Vlada je na sinočnji seji obravnavala predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19, se seznanila z Jesensko napovedjo 2020 in obravnavala Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu.

Na seji je vlada obravnavala predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ali tako imenovani peti protikorona paket. Gre za peti sveženj ukrepov, katerega nosilec je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Predlog zakona zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.

Sveženj ukrepov na novo uvaja oziroma podaljšuje že veljavne ukrepe, ki v ospredje postavljajo zaščito delovnih mest, skrb za starejše in preprečevanje širjenja okužb s COVID-19, so zapisali v Uradu vlade za komuniciranje. 

Manjši padec BDP

Hkrati so se v vladi seznanili še z Jesensko napovedjo gospodarskih gibanj 2020, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Junija letos so se napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice nekoliko izboljšale, z okrevanjem aktivnosti ter dogovorom na EU ravni o finančnem paketu za okrevanje evropskega  gospodarstva pa so se izboljšali tudi kazalniki zaupanja.

Vse našteto vpliva na nekoliko manjši upad BDP od predvidenega in tako lahko že spremljamo postopno, a kljub vsemu diferencirano povečanje aktivnosti v številnih dejavnostih. Umar je sicer poleti napovedal 7,6-odstotni upad, sedaj pa je svojo napoved popravil na 6,7-odstotni upad BDP. 
 

Reševanje 'penzij'

Vlada je obravnavala tudi že dalj časa napovedani Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu in ga pred dokončno potrditvijo na vladi pošlje še Ekonomsko-socialnemu svetu. Kot so obrazložili v vladi, demografske projekcije kažejo na visoko povečanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine in postavljajo izziv vsem generacijam, da se skupaj dogovorijo, na kakšen način lahko država s prerazporeditvijo svojih prihodkov zagotavlja kar najbolj pravično in spodbudno okolje za njihovo sobivanje.

Ob osnovnem scenariju bi se izdatki za staranje v Sloveniji v obdobju od leta 2016 do leta 2070 povečali z 21,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na kar 28,2 odstotka BDP, število upokojencev pa naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 odstotka. 

Poglavitna rešitev predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu je tako omilitev pritiska na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine, sofinanciranja izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike.

Pomen Nacionalnega demografskega sklada je tudi v tem, da razbremeni proračun Republike Slovenije ne le pri rednih vplačilih v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen.

Predlagani zakon zasleduje cilj poenostavitev strukture upravljanja, cilj jasnejše opredelitve namena in meril upravljanja državnih naložb in cilj večje donosnosti iz naslova državnega premoženja, ki se namenja predvsem za zagotavljanje dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti, so še zapisali v sporočilu za javnost po 33. seji vlade. 

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Prešernov TRG (nepreverjen)

Včasih so rekli: "Kuge, lakote in vojske, reši nas gospod".

Danes lahko rečemo: Kuge, lakote in te vlade, reši nas o gospod" !

Mhm2020 (nepreverjen)

Dajte krizni dodatek nan delavcon nej socialašon...

Starejše novice