Ali za Južni tok, ki naj bi potekal tudi čez Pomurje, vendarle obstaja upanje? Potem ko so načrti za izgradnjo največjega slovensko-ruskega projekta doslej zaradi nekonstruktivnega stališča evropske komisije decembra 2014 splavali po vodi, zdaj kaže, da milijardo evrov vredna investicija za Slovenijo le še ni povsem izgubljena.
Čeprav uradni pogovori o realizaciji trenutno ne potekajo, naj bi po poročanju več medijev aktualno gospodarsko in politično dogajanje nakazovalo možnost oživitve projekta.
Južni tok predviden tudi čez Pomurje
Spomnimo, da naj bi se Južni tok po prvotnih načrtih razprostiral na 2.600 kilometrih prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije, pri čemer bi 266 kilometrov plinovoda potekalo čez slovensko ozemlje.
Projekt bi poskrbel za pretok 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina letno, Sloveniji pa je obetal milijardo evrov investicij in številna delovna mesta. Zgolj za obratovanje in vzdrževanje plinovoda med Pincami in Kidričevim naj bi denimo delo dobilo 25 ljudi.
Predvideno je bilo, da naj bi od Pinc do Lendave nov plinovod potekal ob avtocesti, od Lendave do Kidričevega pa po trasi že obstoječega plinovoda Lendava-Kidričevo. Tako bi poleg Lendave plinovod po Pomurju potekal še po ozemljih občin Velika Polana, Črenšovci, Razkrižje in Ljutomer, omenjala pa se je tudi kompresorska postaja v velikosti dveh nogometnih igrišč med Razkrižjem in Pristavo.
Slovenija morda znova v igri
Po prekinitvi gradnje Južnega toka konec leta 2014 je bila s strani Rusije predvidena alternativa v obliki Turškega toka, ki bi Evropo s plinom oskrboval prek Grčije, Makedonije, Srbije in Madžarske, a so po zaostritvi odnosov med Moskvo in Ankaro zaradi sestrelitve ruskega vojaškega letala lani opustili tudi to.
Prav na ta račun so se sedaj nekoliko izboljšale možnosti za izgradnjo plinovoda čez naše ozemlje. V prid omenjenemu scenariju sicer govori tudi ustavitev gradnje plinovoda na Kitajskem, kjer je ruski Gazprom načrtoval 800 kilometrov dolg plinovod, a je načrte zaradi tamkajšnjih gospodarskih razmer začasno opustil.
Za špekulacije poskrbeli tudi politiki
Razlog za optimizem mnogi vidijo še v obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji konec meseca, saj naj bi se v ozadju skrivali konkretni pogovori o oživitvi projekta Južni tok.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec medtem poudarja, da medvladni sporazum med Slovenijo in Rusijo o projektu plinovoda Južni tok še vedno velja in je v skladu z zakonodajo EU. Hkrati je prepričan, da je njegova usoda odvisna od gospodarskih in pravnih dejavnikov, predvsem pa od povpraševanja po plinu na evropskih energetskih tržiščih.
Tudi bolgarski premier Bojko Borisov je že pred več meseci dejal, da projekt Južni tok še ni povsem odpisan, za obuditev načrtov pa je zaradi svoje odvisnosti od ruskega plina najbolj zagreta prav Bolgarija.
Krepitev gospodarskega sodelovanja
Omeniti velja tudi, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker nastopil proti popuščanju EU ameriškim interesom in se zavzel za konstruktiven odnos z Rusijo. Njegove besede tako morda napovedujejo ukinitev gospodarskih sankcij, ki so se izkazale za še posebej škodljive trgovinski menjavi med Rusijo in Slovenijo, in obetajo tesnejše gospodarsko sodelovanje med državama.
Kot poroča Siol.net, družba Južni tok Slovenija, ki je prevzela gradnjo slovenskega dela plinovoda, trenutno ne izvaja nobenih aktivnosti na omenjenem področju, a možnosti za oživitev projekta ne izključujejo. Po njihovem mnenju naj bi bil razvoj dogodkov povsem odvisen od odločitve Rusov in zanimanja sosednjih držav.
Foto: gazprom.com
