Državni zbor razrešil ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.
Državni zbor je danes z 49 glasovi za in enim proti razrešil ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.
Predlog za razrešitev je podal premier Robert Golob zaradi izgube zaupanja v njeno delo.
Napovedal je, da bo vodenje kmetijskega resorja začasno zaupal obrambnemu ministru Marjanu Šarcu.
Šinko zavrača očitke Goloba
Goloba je zmotil predvsem ministričin odziv in branjenje uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tudi po tistem, ko se je izkazalo, da so slovenski potrošniki zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov.
Kot je dejal pred današnjim glasovanjem v Državnem zboru, odločitev za to, da predlaga njeno razrešitev, ni bila lahka.
»A moram poskrbeti, da ekipa deluje usklajeno in v skladu z zastavljenimi cilji,« je povedal.
Šinko je njegove očitke glede delovanja in ukrepanja v tem primeru zavrnila.
»Kot ministrica, pristojna za področje nadzora nad varnostjo živil, zavračam te očitke,« je poudarila. Ob tem je zatrdila, da je uradni nadzor, ki ga nad izvajalci dejavnosti izvaja uprava, učinkovit ter se izvaja v skladu z evropsko in nacionalno zakonodajo.
Povzela je način delovanja uprave in med drugim povedala, da ta letno odvzame od 4200 do 5300 vzorcev, ki se analizirajo na različne kemijske, mikrobiološke ter druge parametre. Poleg tega inšpektorji in uradni veterinarji odvzamejo dodatne vzorce.
V okviru nadzora vzorčenja živil pri uvozu je bilo letos obravnavanih 1264 pošiljk, odvzetih 469 vzorcev, od tega 273 na pesticide, poleg tega je bilo na meji zavrnjenih 39 pošiljk.
Od novega ministra pričakujejo nadaljevanje zastavljenih projektov in povrnitev zaupanja v ključne institucije
»V primeru ugotovljenih neskladij v sklopu uradnega nadzora vzorcev sadja na ostanke pesticidov iz Srbije je uprava izvedla še dodatne aktivnosti. Zadržala je 17 pošiljk, od tega je bila ena neskladna. Od avgusta je bilo odvzetih 25 vzorcev sadja, 78 vzorcev zelenjave, povečalo se je število izrednih inšpekcijskih nadzorov pri nosilcih živilske dejavnosti, ki se ukvarjajo z distribucijo sadja in zelenjave," je nanizala.
Šinko si želi, da njeno funkcijo čim prej zasede stalni minister. »Še letos morajo biti sprejete izvedbene uredbe za nemoteno izvajanje skupne kmetijske politike prihodnje leto, nujna pa je tudi izvedba pripravljenih ukrepov za kmetije na poplavnih območjih,« je naštela.
Med zakonskimi predlogi je izpostavila predlog novele zakona o divjadi in lovstvu. Ob tem je poudarila še, da je v kmetijstvu nujno treba ohraniti zadostno in kakovostno pridelavo hrane.
Razrešitev Šinko so podprli v poslanskih skupinah Svoboda, SD, Levica in NSi, poslanci SDS so se vzdržali. Za je glasovalo 49 poslancev, eden je bil proti.
Glede ugibanj, kako bo glasovala Svoboda, je vodja poslanske skupine Borut Sajovic po seji povedal, da to, če se kdo vzdrži, ni usodno.
Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je namreč povedala, da se bo vzdržala, ker bi to, koga ima premier v ministrski ekipi, morala biti njegova odločitev, in ne odločitev Državnega zbora.
»Predsednica Državnega zbora je izpostavila pomembno nacionalno dilemo ustavnih sprememb in imenovanja sodnikov ter imenovanje in razreševanje ministrov, ki gredo v smer, da se DZ s temi imenovanji ne bi ukvarjal,« je pojasnil.
V predstavitvi stališča poslanske skupine pa je povedal, da Golobovo odločitev razumejo in podpirajo. Kot je ocenil, je bilo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane narejeno veliko dobrega, od novega ministra pa pričakujejo nadaljevanje zastavljenih projektov in povrnitev zaupanja v ključne inštitucije pod okriljem ministrstva.
»Ni udarila po mizi, kot bi morala«
Soniboj Knežak iz SD je dejal, da bodo težave kmetijstva, ribištva in gozdarstva počakale na novega ministra in zagotovil, da bodo v SD s predlogi zakonov naslavljali tematike razvoja kmetijstva, dostopnosti hrane, povečanja prehranske samooskrbe ter to, kako generacijsko prenoviti kmetije in kakšen naj bo odziv kmetijstva na podnebne spremembe.
Tatjana Greif iz Levice je čas ministrovanja Šinko označila kot čas nadaljevanja po starem.
Dejala je, da uprava za varno hrano deluje po protokolih, ki so se izkazali za neustrezne, a da Šinko ni imela časa, da bi lahko pripravila spremembe. Čeprav se Levici uradni razlog za njeno razrešitev zdijo bolj kaprica kot utemeljen očitek, premierjevemu predlogu po njenih besedah niso nasprotovali.
Tomažu Liscu iz SDS se zdi, da Šinko ne bi smela imeti težkega dela, saj da je bilo na področju kmetijstva veliko opravljenega v mandatu prejšnje vlade pod vodstvom SDS. Spomnil je na težave njenega ministrovanja, med drugim na zakon o zaščiti živali, sestavo strateškega sveta za prehrano, predlog za širitev Nature 2000, dodatno obdavčitev plačil za naravne ali druge omejitve, razpis za odkup pšenic in to, da je v proračunih vse manj sredstev za razvoj podeželja.
Vida Čadonič Špelič iz NSi pa je ocenila, da je Šinko »vozila slalom med političnimi željami predsednika vlade Roberta Goloba in stroko, ki jo je glasno opozarjala na napake«.
Po njenih besedah je med drugim nekritično podpirala slabo vodstvo uprave za varno hrano in v javnosti branila nepravilnosti tako pri delu kot pri obveščanju potrošnikov. »Ni udarila po mizi, kot bi morala,« je dejala.
