V Sindikatu delavcev migrantov stopnjujejo pritisk zaradi sistema obdavčitve.
Delavci migranti še vedno čakajo na razrešitev odprtega vprašanja svoje trenutne davčne obravnave. Zaradi nestrinjanja s sistemom obdavčitve je Sindikat delavcev migrantov na ustavno sodišče pred časom vložil presojo dveh členov zakona o dohodnini. Danes pa so napovedali tudi nadaljnje dejavnosti v Bruslju.
Namesto odgovora postopek o prekršku
V sporočilu za javnost so je SDMS spomnil, da je minilo že več kot pol leta od zadnjega sestanka s predstavniki ministrstev za finance in za delo, na katerem so prosili za izračun in primerjavo davčne obravnave delavca migranta in delavca, zaposlenega v Sloveniji s povsem enakimi postavkami.
Izračuna, ki naj bi dokazal neenakost, pa v tem času še vedno niso dočakali. Na ustavno sodišče so medtem vložili presojo 44. in 45. člena zakona o dohodnini. Prav tako je Nova Slovenija v DZ vložila predlog novele tega zakona, ki naj bi zagotovila pravičnejši položaj delavcev migrantov.
Na problematiko so na dan obravnave novele zakona v DZ želeli opozoriti tudi poslanske skupine, a so se namesto tega znašli v postopku KPK.
"Namesto, da bi poslanci prisluhnili problematiki in da bi ministrstvo za finance odgovorilo na poziv o izračunu, odgovarja komisija za preprečevanje korupcije z obtožbami naših predstavnikov," je povedal predsednik sindikata Mario Fekonja.
Sporno lobiranje in vplivanje na odločitve
Zoper podpredsednika sindikata Martina Ivca in dva odvetnika, pogodbena sodelavca sindikata, je Komisija za preprečevanje korupcije sprožila postopek zaradi suma storitve prekrškov po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Razlog naj bi bilo sporno lobiranje pri poslancih in vplivanje na odločitve pri glasovanju o noveli zakona o dohodnini.
Fekonja je do začetega postopka kritičen. Prepričan je, da se predstavniki vlade bojijo, da bi se dokazalo, da so delavci migranti obdavčeni nepravično, zaradi uspehov na sodišču pa naj bi sindikat po njegovem mnenju zdaj skušali ustaviti.
"Ni naključje, da se bliža odločitev ustavnega sodišča in da je potrebno sindikat prikazati v čim slabši luči. Ko zmanjka argumentov, se lotijo metod, ki spominjajo na čarovniške procese iz 17. stoletja."
Obenem se sprašujejo, kako je možno, da je sodelovanje na dogovorjenih sestankih v uradnih prostorih kaznivo, osebna srečanja s poslanci na piknikih, na terenu in v gostilni pa ne.
Sicer pa v sindikatu načrtujejo tudi sestanke pri varuhu človekovih pravic, informacijski pooblaščenki in Evropski komisiji.