Bruselj ob načrtovanem nižanju otroških dodatkov v Avstriji opozarja na prepoved diskriminacije delavcev na podlagi državljanstva.
Po številnih bitkah zaradi domnevne dvojne obdavčitve in diskriminatorne obravnave s strani Slovenije so delavce migrante pred meseci na noge dvignili še načrti naših severnih sosedov.
Kot smo poročali, avstrijska vlada namerava znižati otroške dodatke za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji, s čimer bi privarčevala več kot 100 milijonov evrov.
V Sindikatu delavcev migrantov Slovenije menijo, da gre za kršenje prava Evropske unije na področju koordinacije sistema varnosti, zaradi česar so pravico menda pripravljeni iskati tudi po sodni poti na ravni Evropske unije.
»Ker slovenski delavci, zaposleni v Avstriji kot tujci, nimamo nobenega formalnega zagovornika, imamo pa močan pravni interes, razmišljamo o ustavni presoji zakona na avstrijskem ustavnem sodišču, izključena ni niti tožba na evropskem sodišču. Gre namreč za evidentno kršenje pravic, ki jih določa evropska uredba o koordinaciji sistema socialne varnosti. Po tej uredbi imamo tuji delavci enake pravice iz naslova zavarovanja kot državljani države, v kateri smo zavarovani. To je načelo enakega obravnavanja oziroma načelo nediskriminacije,« je že pred časom povedal predsednik SDMS Mario Fekonja.
Da bi poteza avstrijske vlade lahko bila krivična, pa so zdaj pritrdili tudi v Bruslju.
Evropska komisija: Prepovedana vsakršna diskriminacija
Evroposlanka Romana Tomc (SDS/EPP) je namreč s kolegi in evropskimi poslanci devetih držav ter petih političnih skupin na Evropsko komisijo sredi januarja naslovila vprašanje, ali gre v primeru, da država članica otroške dodatke prilagodi življenjskim stroškom države, kjer otroci živijo, za diskriminacijo.
Komisija je v svojem odgovoru včeraj izpostavila pogodbo o EU, ki prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva.
Kot stališča Evropske komisije navajajo v pisarni Tomčeve, so migranti "upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka."
Pravila naj bi temeljila na pravičnem in jasnem načelu, ki je bistvo enotnega trga in se je skozi čas izkazalo za uspešno. Za enake vplačane prispevke iz dela bi torej morali biti pridobljeni enaki prejemki.
Medtem ko bi odgovor iz Bruslja lahko razveselil delavce migrante v Avstriji – navsezadnje tudi ogromno Pomurcev – pa Dunaj, natančneje Avstrijsko ministrstvo za družino, pomisleke zavrača.
Po njihovem mnenju namreč ne gre za diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva, saj bo indeksacija osnovana na življenjskih stroških v članici unije, kjer živi otrok.
Ukrep bi po okvirnih ocenah vplival na približno 132.000 otrok v Avstriji zaposlenih tujcev in na 10.600 otrok v Sloveniji.
Kaj sledi?
Ali bo komisija tudi ukrepala oziroma kaj se bo zgodilo, če bodo naši severni sosedje indeksacijo dejansko začeli izvajati, zaenkrat sicer še ni znano.
Kot piše STA, področje otroških dodatkov v EU ureja direktiva o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Za skladnost avstrijske odločitve z evropsko zakonodajo pa bi tako po trditvah evropskih poslancev bila potrebna sprememba uredbe.
*Slika je simbolična
