Včeraj je v Murski Republiki, v prostorih Hotela Zvezda potekala javna tribuna na temo referenduma o drugem tiru. Soočili so se zagovorniki zakona, ki pravijo, da je njihova rešitev optimalna in nasprotniki vladnega zakona, ki bi namesto drugega tira raje videli dvojni tir.
Diskriminirana vlada in ne ljudje? Ne se hecat.
Vili Kovačič, pobudnik referenduma je uvodoma dejal, da se pri tokratne referendumu pojavljajo težave, v primerjavi z drugimi referendumi pa se v primeru dotičnega pojavljajo izrazito neenake možnosti. Pravi, da si želi rešitev zgodbe, ki bi šla v prid državljanom.
"Na kampanjah, kjer se demokratično odloča, morata imeti obe vpleteni strani enake možnosti. Kakšne stvari pa so nam v tem primeru natrosili? Da je diskriminirana vlada in ne mi, ne ljudje. Kajti vlada lahko vzame le iz proračuna, mi pa iz cele Slovenije. A ni to hecno? Ne, v bistvu je to žaljivo za vse nas," pravi Kovačič.
Možnost dati vsem rešitvam
Pobudniku referenduma se zdi sam zakon sporen tudi iz ustavnega vidika, dodaja pa, da bodo državljani ta zakon dobili na dom, a ga večini ne bo prebrala. Pravi, da bi zakon bilo potrebno razčleniti na bistvene točke in pri tem omeni drugi in dvojni tir.
"Označili so nas, da smo proti drugemu tiru. Sam sem res proti drugemu tiru, a sem na drugi strani za dvojni tir. Nikakor pa nisem za neki drugi tir, ki ne upošteva novejših raziskav in potreb. Te potrebe so se od leta 2010 spremenile in tiste rešitve niso več optimalne oziroma niso enake kot takrat. Ravno zato je treba dati možnost vsem rešitvam in zato potrebujemo referendum".
Poleg vladne trase še tri druge
Kovačič je ob tem mnenja, da alternative v Sloveniji niso dovoljene. Pravi namreč, da so bile poleg vladne trase predstavljene še tri trase, ki bi morale biti obravnavane enakovredno. Izmed vseh štirih bi nato morali izbrati najboljšo.
"Mi ne favoriziramo nikogar. Toda nismo pa kot butalci usmerjeni k temu, da tisto, kar reče vlada, je najboljše. Ker ni. Vlada nas obtožuje, da zaviramo razvoj. Pa ga res? Zato, ker želimo optimalno rešitev in nočemo uničevati okolja? Naj pride Miro Cerar in se bomo soočili ob zemljevidih. Ti so bolj zgovorni kot gole besede".
"Prepričan sem, da smo vsi za drugi tir"
Na drugi strani je Jure Leben iz Ministrstva za infrastrukturo seveda zagovornik zakona in je zadolžen za projekt "drugi tir". Pravi, da je drugi tir nujen in ga je potrebno narediti sedaj, ker je obstoječi tir na višku prevoznosti.
"Slovenske železnice imajo v celem mesecu samo osem ur časa, da na tem tiru opravljajo vzdrževalna dela. V kolikor nato pride do kovare, se ves tovor preusmeri na cesto in dobimo kolaps avtocestnega omrežja. Prepričan sem, da smo tukaj vsi za drugi tir, vprašanje je samo če želimo, da se Luka Koper in Slovenija razvijata naprej. Luki Koper moramo zagotoviti razvoj, zato pa grem v tem primeru za gospodarski projekt, ki pomaga razvoju Slovenije," pravi Leben.
Osemdeset odstotkov zemljišč odkupljenih
Trasa, kjer naj bi potekal drugi tir, je bila sprejeta že leta 2005, do začetka mandata pa naj bi bilo odkupljenih že 80 odstotkov zemljišč.
"Mi smo z delom zgolj nadaljevalji in pridobili gradbeno dovoljenje ter sestavili finančno konstrukcijo. Verjamem, da bi bili z menoj vsi nezadovoljni, če bi se odločili za nakup parcel na drugi trasi, ob tem pa bi za seboj pustili prvo traso, kjer je že zakupljen tako velik odstotek zemljišč. Zagotovo bi mi nato očitali negospodarno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem. Tako pa smo z delom nadaljevali".
Leben se je nato dotaknil še financiranja infrastrukturnih projektov v Sloveniji, na katere predvsem starejša populacija nima dobrega spomina. Zato je mnenja, da je potrebno pustiti možnost, da so novi projekti lahko izvedeni na dober način.
"Razpršeno financiranje si želimo ravno zaradi tega, da je čim manjši vpliv na državni proračun. Imamo zlato fiskalno pravilo, zmanjšati moramo javni dolg. Zato smo šli v črpanje nepovratnih sredstev, v sodelovanje zalednih držav, šli smo v kredite evropske investicijske banke, seveda tudi z manjšim vložkom z nivoja državnega proračun".
V Nemčiji 153 evra, v Sloveniji 500 evrov
Na začetku javne tribune so bile predstavljene tudi nekatere številke, ki lahko služijo kot primerjava. V Nemčiji bodo za približno 600 kilometrov proge porabili nekje okrog 10 milijard evrov, kjer bo dvojna proga, ponekod celo s štirimi tiri in hitrostjo vlakov do 300 kilometrov na uro. Centimeter proge bo Nemce stal 153 evrov, centimeter 27 kilometrske proge med Divačo in Koprom pa je več kot trikrat dražji in znaša okroglih 500 evrov.