Ob tako majhnih razlikah v prejemkih, ni težko razumeti, zakaj bi mnogi raje počivali doma kot izgubljali živce v službi.
Slovensko javnost močno razgreva tema denarne socialne pomoči, do katere naj bi bili upravičeni posamezniki, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje.
Osnovni znesek minimalnega dohodka za osebe, ki nimajo premoženja in prihrankov za aktivno reševanje lastne socialne problematike, se je namreč z včeraj sprejeto novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih zvišal.
Od začetka junija do konca leta bo socialna pomoč tako znašala 385 evrov, od leta 2019 pa 331 evrov.
Razlika med dohodkom družine, v kateri oba starša delata za minimalno plačo in brezposelnima staršema je le 230 evrov
Delat za minimalko ali poležavat za socialko?
Mnoge ob tem skrbi sporočilo, ki ga s tem posredujemo mladim, saj se prav njim hitro zazdi, da tako majhna razlika v dohodku preprosto ne upraviči naporov in stresa, s katerim se srečujejo na delovnem mestu.
Prepričanje, da se za minimalca pač ne izplača delati, že zdaj ni bilo tako redko. Tudi med Pomurci je veliko mladih, ki raje ostanejo pod isto streho s starši ter s prej omenjenimi prejemki in nizkimi stroški razmeroma dobro shajajo.
V Sloveniji kar 76,4 odstotkov mladih ostaja doma in to število z leti narašča. Nekateri so v to primorani, velikokrat pa se za to odločijo iz želje po večji meri udobja.
»Poznam kar nekaj fantovih prijateljev, ki s socialno pokrijejo tiste sprotne stroške, ki pomenijo bolj luksuz, glede na to, da pri mami ne rabijo plačevati ne stroškov ne najemnine. Pa še skuha jim. Potem je tistih 300 evrov več kot dovolj za zabave, občasno polnjenje tanka oziroma računalniške igrice,« nam pove mlada sogovornica.
V dvoje na svoje – zgolj s socialno pomočjo
S samostojnim življenjem v najemniškem stanovanju se račun ne izide prav dobro, saj socialna podpora za kaj takega velikokrat ne zadošča. V dvoje, s partnerjem ki je bodisi zaposlen bodisi prav tako prejema denarno nadomestilo pa je zgodba že drugačna.
»Izplača se mi – dobim 280 evrov, pa še zavarovanje imam krito, vendar pa živim s partnerjem in vem, da bi bila velika finančna težava v primeru, da bi živela sama.« razlaga mlada mama.
Vendar pa hkrati opozarja, da mladim mamam, ki so pred porodniško zaposlene manj kot 12 mesecev, pripade le minimalno nadomestilo in 55 odstotkov osnovne bruto plače:
»Če pa si prej zaposlen tri mesece ali manj, pa je bolje, da te službe sploh nimaš, saj kot nezaposleni dobiš večje materinsko nadomestilo. Ampak tudi, če te zaposlijo samo za določen čas, recimo manj kot pet mesecev, ti s tem prekinejo socialno nadomestilo, potem pa tako traja dva do tri mesece za ponovno pridobitev. In preden gre odločba skozi, je tako boljše, ta ostaneš kar brez tistega dela.«
